Ana Lah
Ko so se marca lani na Osnovni šoli Maksa Durjave prvič soočili s poučevanjem na daljavo, so predvsem pri učencih priseljencih opazili, da nimajo ustrezne opreme za šolanje na daljavo in da niso primerno računalniško opismenjeni. "V času poletnih počitnic smo v okviru programa SIMS učencem ponudili vsebine za računalniško opismenjevanje, hkrati pa smo se posvetili utrjevanju znanja slovenskega jezika, kar je pripomoglo k lažjemu sodelovanju pri pouku na daljavo," razlaga ravnateljica Jolanda Friš Lozej.
Pomen neformalnega učenja slovenščine
Učence priseljence, ki so septembra prvič prestopili prag slovenske šole, so tako nemudoma naučili potrebnih znanj za samostojno delo na daljavo. Ob ponovnem zaprtju so opazili, da se je njihov trud obrestoval, učenci iz drugih držav so se brez težav vključili v pouk.
"Učenci se veliko naučijo tudi s poslušanjem in opazovanjem vrstnikov ter sodelovanjem z njimi"
"Njihovo znanje jezika je na začetni stopnji, zato pri pouku sodelujejo po svojih zmožnostih. Že v normalnih okoliščinah se učenci v tretjem letu šolanja pri nas znajdejo v stiski, ki je zdaj še izrazitejša. Prikrajšani so namreč za osebni stik in za neverbalno komunikacijo, ki pomaga pri razumevanju besednega jezika. Četudi so jim zagotovljeni tečaj jezika, učna podpora in ostale aktivnosti, ki vodijo k šolskemu uspehu, to nikakor ne more nadomestiti socialne bližine in neformalnega učenja slovenščine v slovensko govorečem okolju. Učenci se veliko naučijo tudi s poslušanjem in opazovanjem vrstnikov ter sodelovanjem z njimi. Vsi učitelji opažamo nazadovanje pri znanju slovenščine, saj razen pri urah pouka in dodatnih urah slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika na daljavo učenci niso v stiku s slovenščino. Veliko učencev prav tako prihaja iz družin z več otroki, kar pomeni usklajevanje šolskega dela s sorojenci," položaj učencev priseljencev opiše ravnateljica.
Največ težav imata z dvojino
Učenca Osnovne šole Maksa Durjave, devetošolec Đorđe Miletić in njegov brat, šestošolec Petar Miletić, sta v Maribor prišla iz Srbije pred dobrim letom in pol. Pravita, da jima največ težav predstavlja osvajanje dvojine, sicer nimata večjih težav. Zanju je bil pouk veliko zahtevnejši marca lani, saj takrat še nista tako obvladala jezika, šolanje na daljavo je bilo nekaj novega. "Učitelji nama pomagajo, imava pa tudi vso potrebno opremo," pove Đorđe.
Pravita, da sta družabna, Petar se veliko pogovarja s sošolci - tako preko telefona kot tudi v živo, Đorđe pa se pogosto druži s prijatelji iz nogometa. Včasih gredo skupaj igrat nogomet, pogovarjajo pa se tudi med igranjem računalniških iger.
Odslej sistematizirano delovno mesto za učitelja slovenščine
Po podatkih statističnega urada je bilo v šolskem letu 2019/20 v Sloveniji 5610 dijakov in 11.425 učencev z državo prvega prebivališča v tujini. Od tega je bilo v Mariboru 707 dijakov priseljencev in 1166 učencev priseljencev, kar je znašalo od osem in trinajst odstotkov vseh dijakov in učencev. Učenci priseljenci imajo prvo leto šolanja prilagojen način ocenjevanja in možnost napredovanja v naslednji razred, upravičeni pa so tudi do 120 do 180 ur slovenščine kot drugega jezika, pojasnjujejo z ministrstva za izobraževanje.
Kaj sporočamo o vrednosti maternega jezika
Ravnateljica III. gimnazije Maribor Marija Lešer meni, da bi bilo dobro, da bi priseljenci ob prihodu v Slovenijo eno leto posvetili zgolj osvajanju jezika, šele nato bi se lahko priključili izobraževalnemu sistemu. "Sprašujem se, kaj sporočamo o vrednosti in pomenu svojega maternega jezika in zahtevnosti izobraževalnega programa, če je dovolj tako skromna količina ur za spoznavanje z jezikom, ki je težek in se zelo razlikuje od drugih (razen slovanskih) jezikovnih jeder. Za dijake pa izobraževanje pomeni ogromen stres, če je prisotna težava z razumevanjem učnega jezika," je kritična Lešerjeva.
Če se na šolo vpiše devet ali več učencev priseljencev, se odslej lahko sistemizira delovno mesto. Mihaela Knez in Matej Klemen s Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki si je prizadeval za spremembe, pojasnjujeta, da je to pomembna sprememba, ključna pa je tudi usposobljenost za poučevanje slovenščine kot drugega jezika. "V preteklih letih je bilo to nekoliko preveč prepuščeno naključju oziroma odločitvam posameznih učiteljev in šol," sta kritična Klemen in Knezova. Do nedavnega je slovenščino za priseljence v osnovni šoli lahko poučeval vsak strokovni delavec, od lanskega februarja naprej pa jo lahko v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učitelji z opravljenim visokošolskim izobraževanjem s področja razrednega pouka ali slovenščine, v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa samo učitelji z opravljenim visokošolskim izobraževanjem s področja slovenščine.
Učitelji niso zavezani, da se dodatno usposobijo
Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki razvija metodiko poučevanja slovenščine kot drugega in tujega jezika, že 20 let izvaja različne seminarje za učitelje slovenščine kot drugega jezika, večkrat letno tudi brezplačno. Učitelji trenutno niso zavezani k temu, da se za to delo dodatno usposobijo, je pa to priporočeno. Mariborske osnovne šole Maksa Durjave, Bojana Ilicha in bratov Polančičev so tako na primer vključene v program Soočanje z izzivi medkulturnega sobivanja, v okviru projekta pa sta zaposleni multiplikatorki, ki imata opravljena izobraževanja.
Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj študij slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru ne zagotavlja ustreznih znanj za poučevanje slovenščine kot tujega jezika znotraj predmetnika. Branislava Vičar, predstojnica oddelka za slovanske jezike in književnost, pojasni, da se problematike zaveda in da je pravkar v pripravi modul za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika. Pojasni, da je v pripravi koncept izobraževanja, ki bo zajemal tudi druge vidike medkulturnega izobraževanja. Dogovori, ali bo šlo za plačljiv ali brezplačen program znotraj študija slovenščine, še potekajo.
Ključna usposobljenost za poučevanje
Poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika se bistveno razlikuje od poučevanja naravnih govorcev. "Pouk se osredotoča na učenca in njegove sporazumevalne potrebe: kako bo z jezikom kaj opravil, na primer v šolski kuhinji prosil za repete ali s prijatelji delil svoje mnenje o filmu. Če se na primer iz svoje šole spomnimo, da smo se učili sklanjatev v celoti, pri pouku slovenščine kot drugega jezika ni tako. Učitelj učence postopoma seznanja z besedami, besednimi zvezami, sporazumevalnimi vzorci in tako naprej in jim ne ponuja vsega naenkrat, temveč jih predstavlja glede na njihovo pogostost, težavnost, relevantnost za učence in podobno," razlagata Matej Klemen in Mihaela Knez. Usposobljenost za poučevanje slovenščine kot drugega jezika je zato ključna.
Da bi se status podaljšal za eno šolsko leto
Kljub nekaterim izboljšavam, ki v splošnem pomembno prispevajo k uspešnejši integraciji, pa praktiki vidijo še kar nekaj možnosti za izboljšave. Klemen in Knezova izpostavita problematiko starostno in narodnostno heterogenih skupin. Problematično pa je tudi, da imajo učenci priseljenci status priseljenca le dve šolski leti, kar pomeni, da po tem obdobju niso več upravičeni do pomoči.
"Želimo si, da bi se status učenca priseljenca za učence, ki so vključeni v pouk na daljavo, z vsemi prilagoditvami podaljšal za eno šolsko leto ali vsaj za čas trajanja šolanja na daljavo. Tako bi učencem omogočili, da nadoknadijo zamujeno in dosežejo svoj potencial," pojasni Friš Lozejeva. Astrid Videc, ravnateljica OŠ Bojana Ilicha, pa opozori, da bi nekateri učenci dalj časa potrebovali podporo tako pri slovenščini kot tudi pri drugih predmetih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
