Nato je počilo. In to prav v neposredni bližini Slovenije, v Italiji, kamor so se na zimsko dopustovanje odpravili tudi številni Slovenci. Smučarski centri so postajali tudi žarišča bolezni, ki so jo gostje raznašali po Evropi.
Slutnja črnega scenarija
V Italiji je bilo 11. marca potrjenih nekaj čez 9000 primerov, in če ima Italija 60 milijonov prebivalcev, mi pa dva milijona, bi to za Slovenijo pomenilo približno 300 primerov. A v Sloveniji smo prvega okuženega pacienta šele čakali. "Zelo pomembno je, da je v 80 odstotkih primerov potek bolezni blag in hospitalizacija niti ni potrebna. Pa vendar, 20 odstotkov od 1000 potencialno okuženih pomeni 200 hudo bolnih, ki bi potrebovali hospitalizacijo. Mislim, da to v Sloveniji zmoremo. Seveda pa se, če bo šla številka čez to, pojavi kritična situacija. Največji problem so pacienti, ki bodo potrebovali intenzivno zdravljenje. Tukaj so resursi omejeni," je v marčevskem pogovoru pojasnjeval Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor. In dodal: "V UKC Maribor imamo v normalnih razmerah žal le okoli 40 postelj za intenzivno nego. V času krize smo predvideli dodatne postelje, a ne več kot deset." Danes je okužb tudi čez 1500 na dan, na covid intenzivni zdravijo 45 bolnikov, ob tem deluje še necovid intenzivna enota. Na preostalih covid oddelkih leži 215 bolnikov, 172 bolnikov je zaradi bolezni umrlo, okoli 600 jih je bolezen premagalo. A že takrat so bila glasna prva opozorila - težava niso ventilatorji, najprej bo zmanjkalo ljudi.
Že prva opozorila so se glasila: Ozko grlo bo kader
Pripravljeni
Na vzhodu Slovenije so bili prvi primeri okuženih posamični, institucije pa pripravljene. A prvi mariborski primeri so se zgodili na najbolj nezaželenem mestu: okužila sta se dva zaposlena iz UKC Maribor, eden je delal na ključnem oddelku ta čas - oddelku za anestezijo. Vprašanje, ali sta bili okužbi odkriti prav zaradi delovnega mesta in bi sicer - kot verjetno še pri kom - ostali neopaženi, bo ostalo neodgovorjeno.
Zdravstveni dom je hitro vzpostavil covid točke, ki so zagotavljale ločeno pot - okuženi se niso mešali s preostalim prebivalstvom v čakalnicah, ampak so jim brise odvzemali ločeno v kontejnerski enoti na Taboru. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s sedežem v Mariboru je postal ključna institucija pri omejevanju epidemije. "V mirnem obdobju molekularne raziskave, ki so na udaru zdaj, obsegajo manj kot pet odstotkov vseh preiskav," je ob našem obisku laboratorija dejala direktorica NLZOH mag. Tjaša Žohar Čretnik. V nekaj tednih so se razmerja obrnila, laboratorij je bil zasut s covid testi.
Preko avle, praktično v sosednjem hodniku, so neprenehoma zvonili telefoni epidemiologov, mnogi zdravstveni delavci se v novi situaciji niso znašli najbolje, odgovoriti je bilo treba na vprašanja, kot je "Če je policist ustavljal tuje državljane na avtocesti, ga pošljemo na test?" in podobno.
Posledice bodo dolgotrajne
Ambulante zdravstvenega doma so preklopile na omejeno delovanje, popolna zapora javnega življenja pa je ohromila državo. Telefonske linije zdravstvenih ustanov so pregorevale. Kako do preiskav in posegov, na katere so nekateri čakali že mesece? Ustanovljen je klicni center, postavljene covid kontrolne točke, a ljudje so navajeni na stare rutine in navada je železna srajca. Toda na mariborski urgenci se z zamikom pričenja poznati izpad rednih obravnav - prihajajo starejši ljudje in tisti s kroničnimi boleznimi, denimo ljudje z zastarano srčno napako, ki bi jo sicer zdravili, opozarjajo zdravniki. Kaj pomeni izpad obravnav, še ni natančno ocenjeno in posledice bodo dolgotrajne.
Udarni drugi val
Jeseni z nesluteno silo udari drugi val, kakršnega ni pričakoval nihče. Postopoma se veča število vstopnih točk za odvzem brisov, UKC Maribor se znova spreminja v covid bolnišnico, a tokrat hitro in novi oddelki z intenzivno terapijo bolnikov se odpirajo eden za drugim praktično čez noč. Pomanjkanje kadra postaja vse bolj očitno in skrb vzbujajoče, mnogi so doma zaradi potencialnih in realnih okužb, izgorelosti, tudi strahu. Mejni so tudi prostorski pogoji - okoli bolnika so napeljane naprave za nadzor in umetno vzdrževanje funkcij organov, ki odpovedujejo. Kot bi se šli okoli bolnika tetris, razmere opiše vodja treh covid intenzivnih enot Alenka Strdin Košir. Učinkovitih protivirusnih zdravil proti covidu-19 ni, je pa toliko boljši razvoj cepiv. In prav v cepiva so položeni veliki upi, bolnišnica pa se sedaj spreminja še v center za cepljenje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
