Igor Selan
Največji davek zaprtja Glavnega trga in Koroške ceste za promet je plačal Lent, kažejo izsledki prometne študije, ki jo je mariborska občina naročila pri Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Tja se je namreč preusmerila dobra polovica (54 odstotkov) voznikov. Na drugi strani je zmagovalec zaprtja Glavni most, na katerem je promet upadel kar za dobro tretjino (36 odstotkov). Ob tem je analiza pokazala tudi, da bi za javni potniški promet bilo bolje, da bi mestne avtobusne linije 3, 12 in 15 ter primestne linije, s katerimi v mesto prihajajo dijaki in študentje, še naprej lahko vozile po Glavnem trgu in Koroški cesti, saj bi se dostopnost do središča mesta, srednjih šol, fakultet in UKC Maribor v primerjavi s sedanjo ureditvijo povečala, a se to vsaj za zdaj še ne bo zgodilo.
- Po zaprtju Koroške ceste se je na Lent preusmerilo kar 54 odstotkov voznikov.
- Promet se je bistveno povečal tudi na Trgu revolucije, Pobreški cesti, v Maistrovi, Cankarjevi in Krekovi ulici.
- Križišče Partizanske in Meljske ceste je danes obremenjeno bolj, kot to dovoljujejo prometni pravilniki.
- Po zaprtju Koroške ceste je število uporabnikov avtobusov upadlo, prav tako se je poslabšala dostopnost do starega mestnega jedra.
Preusmeritev na Titov most
Analiza, ki je bila izvedena še pred začetkom epidemije, je ob tem pokazala tudi, da se večina prometa ni preusmerila na Koroški most (+13 odstotkov), kot so pričakovali, ampak na Titovega (+19 odstotkov). Promet se je ob tem bistveno povečal še na Trgu revolucije in Pobreški cesti (+33 odstotkov), v križišču Maistrove in Cankarjeve ulice (+30 odstotkov), v Krekovi (+27 odstotkov) in v križiščih Maistrove in Kopitarjeve ulice ter Mlinske ulice in Meljske ceste (+14 odstotkov).
"Razmišljamo o ukinitvi parkiranja v nekaterih ulicah v centru"
Kje so rezerve za sprostitev
Zaradi pričakovanih sprememb potovalnih navad so v analizi merili tudi pretočnost križišč v centru mesta. Pokazalo se je, da so prav vsa precej obremenjena, najbolj kritično pa je že prej izredno obremenjeno križišče Partizanske in Meljske ceste, kjer je prometa trenutno več, kot ga dopuščajo veljavni pravilniki, na robu sprejemljivega pa je tudi križišče Gosposvetske ceste in Turnerjeve ulice.
Na avtobusih manj potnikov, slabša tudi dostopnost
Precej se je spremenila tudi slika javnega potniškega prometa. Z zaprtjem Koroške ceste so namreč preusmerili kar osem linij mestnih avtobusov, ki jih je uporabljala skoraj tretjina vseh potnikov, in nekatere trase avtobusov bistveno spremenili. Pokazalo se je, da je skupno število potnikov nekoliko upadlo. Največji upad so zabeležili na linijah 12 in 6, manjšega pa na linijah 2, 3 in 7. Je pa zato na priljubljenosti precej pridobila linija 18, povečanje potnikov so zabeležili tudi na linijah 1 in 4.
Do izboljšanja razmer z ukinitvijo parkiranja
Prometna študija je ob tem dala odgovor tudi na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če se ob Koroški cesti občina za promet zapre še Lent. Promet bi se izrazito povečal na Gosposvetski cesti, v Krekovi in Maistrovi ulici, katero bi denimo v konici prevozilo kar 14 tisoč vozil. "To je res precejšnja številka. Probleme zdaj vidimo, nismo pa še preučili vseh ukrepov, se bomo pa tega lotili takoj," komentira podžupan.
Protokol za preboj Ulice Pariške komune
Občina z ministrstvom za infrastrukturo pripravlja tudi protokol za gradnjo podaljška Ulice Pariške komune do Puhove ulice na Pobrežju. "Ta preboj bi dal mestu dodatno kvaliteto, predvsem bi Pobrežje bolje povezal s centrom mesta. Bo pa ta gradnja draga in dolgotrajna, ker je treba porušiti kar nekaj objektov. Projektno dokumentacijo želimo prihodnje leto, začetka gradnje pred letom 2022 ne pričakujem," pravi podžupan Samo Peter Medved. Občina sicer že pripravlja prostorski načrt za preselitev Snage na lokacijo pri sortirnici. Velike načrte ima tudi z železniškim karejem pri Europarku. Med drugim bi se tja lahko preselilo železniško postajališče Tezno, saj imata Europark in UKC veliko prometa. Tudi sicer bi lahko železniška infrastruktura v prihodnje prevzela bistveno več potniškega prometa kot danes.
Tunel cenejši od severne obvoznice
Predor pod središčem mesta bi se predvidoma začel v križišču Gosposvetske in Vrbanske ceste ter končal v križišču Titove ceste, Partizanske ceste in Prešernove ulice. Tunel, dolg 850 metrov, bi bil dvopasovna cesta s po enim pasom v vsako smer in bi prevzel okrog 16 tisoč vozil dnevno. "Študija kaže, da bi promet v Krekovi, Mladinski in Maistrovi ulici izjemno padel, v mestu bi dobili čisto drugo prometno sliko. To bi prineslo izboljšanje tudi za avtobusni promet, ker bi zastoji bili bistveno manjši," razlaga Medved.
S študijo izvedljivosti želi občina ugotoviti, ali je izvedba predora pod mestom sploh možna, predvsem zaradi vpliva gradnje na obstoječi stavbeni fond in podzemne vode. "Gaberiti vstopa in izstopa so možni, prvo poročilo kaže, da bi bil predor nad nivojem podzemne vode, kar je odlično, prav tako je ugodna geološka sestava tal, saj gre za naplavine gramoza. Zdaj čakamo le še ugotovitve glede vpliva na pozidavo. Študijo izvedljivosti bomo javnosti predstavili še letos, pred tem o vrednosti kot tudi časovnici ne upam govoriti. Bi pa predor vsekakor bil cenejši od severne obvoznice," še pravi Medved.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
