Učinek narave na Pohorju: Otroci se ne menijo za mobilne telefone

Zveza prijateljev mladine Maribor vsako poletje organizira letovanje za otroke in mladostnike na Pohorju, a letos so se na Domu Miloša Zidanška (DMZ) lotili še popolnoma novega projekta - Prileti na Pohorje. Poteka ta teden, po zaključku tradicionalnega letovanja, ki je bilo letos sestavljeno iz dveh izmen. Nova oblika druženja je pripravljena predvsem za mladino zadnjih razredov osnovne šole, ki si želi spoznavati skrivnosti mestnega hriba v družbi vrstnikov. Kako je projekt nastal, kaj počnejo otroci in česa so se kljub umirjenem tempu naučili, smo preverili, ko smo jih obiskali.

"Otroke smo poskusili usmeriti z ulic na Pohorje in uspelo nam je"

"Že vse poletje želimo pri ZPM otroke z raznovrstnimi aktivnostmi povabiti na prosto, a smo opazili, da se nekaterih delavnic udeležujejo le otroci do približno enajstega leta. Zato smo želeli ustvariti še program za otroke med dvanajstim in petnajstim letom," pojasnjuje idejna vodja projekta Maja Marinček Kanop, sicer pri ZPM organizatorica dejavnosti na terenu. Pove, da so včasih za to starostno skupino izvajali projekt Leteči avtobus, ki je z mnogoterimi športnimi rekviziti gostoval po krajih, a so se dejavnosti začeli udeleževati tudi mlajši otroci, zato so za starejše potrebovali nekaj novega. "Tako smo se domislili projekta Prileti na Pohorje - gre za skupino športno aktivnih dvanajstih otrok, s katerimi se srečujemo vsako jutro v tednu, ko se z gondolo odpravimo na DMZ, kjer jim ponudimo pester rekreativni in učni program. Otroke smo poskusili usmeriti z ulic na Pohorje in uspelo nam je," se pošali sogovornica, ki meni, da se tukaj skupina med seboj resnično poveže, v dolini pa včasih ni tako. Čez teden so mladi med drugim skozi delavnice spoznavali naravne značilnosti gozdov in okolja, se odpravili na pohod na Ruško kočo, obiskali Rozikino učno pot, imeli tečaj plezanja, igrali košarko, odbojko, namizni tenis ter imeli delavnice ročnih spretnosti. Maja Marinček Kanop ugotavlja, da enoznačnega odgovora na vprašanje, ali mladi dobro poznajo Pohorje, ni, saj ga nekateri poznajo zelo dobro, nekateri pa ne. "Zato je vsak dan cilj doseči tudi čim več znanja, ki ga ponuja spoznavanje narave. Otroci so za to visoko motivirani, prav tako pa imajo veliko potrebo po druženju. Niti malo niso zainteresirani za mobilne telefone, zato težav, da bi jim jih morali za čas druženja odvzemati, to leto nimamo več. Sprašujejo me tudi, koliko je ura, saj si želijo, da bi druženje trajalo še dlje," je navdušena idejna vodja projekta in pravi, da so izredno zadovoljni tudi starši otrok.

O naravi sprva teoretično, nato praktično

Ob našem prihodu so se otroci pravkar vrnili z nekoliko posebnega orientacijskega pohoda, na katerem so iskali tudi listke z vprašanji o Pohorju, zato je sledila še razglasitev zmagovalca. Ko so se pogovorili o pravilnih odgovorih, je pred njimi že bila nova naloga - poglobiti se v različne tipe bivališč v naravi in izsledke posamične skupine nato predstaviti vsem. Potem ko so vsi poznali razlike med jurto, bivakom in zemljanko, so v gozdu preverili svoja znanja še v praksi. "Navdušena sem, saj sem sicer tabornica in sem bivake gradila že prej. Je pa to novo za nekatere moje prijatelje in tudi jaz nisem vedela za vse stvari, ki so jih poznali oni. Na splošno smo se v tem tednu naučili veliko, predvsem to, da se moraš poleti na pohod odpraviti pripravljen, ker je vreme nezanesljivo. Tako nas je v torek dobil dež, zdaj se bomo lahko v takšni situaciji skrili kar v naše bivake," je zgovorna Mia Vaner, ki je letos zaključila sedmi razred. Pohvali še prijazni vzgojiteljici, dobro hrano in zabavno družbo. "Po tem tednu se bomo zagotovo še družili," je prepričana.
Danes je za druščino zadnji dan uradnega druženja, ki ga bodo izkoristili še za tečaj lokostrelstva in lastno pripravo kosila. "Zadnji dan bomo otroci postregli tem, ki so nam stregli ves teden," pravijo. Če kosilo ne bo uspelo, bodo ob tabornem ognju spekli nekoliko več koruz, so optimistični.