Jana Juvan
Hibridna seja sveta UKC Maribor (predsedujoči Aleš Šabeder in še dva člana so bili prisotni preko spletne povezave) se je znova večinoma vrtela okoli poslovanja, investicij in predolgih čakalnih vrst. Direktor UKC Anton Crnjac sicer še zmeraj računa na uravnoteženo poslovanje ob koncu leta, čeprav ima bolnišnica skoraj tri milijone evrov minus, okoli katerega se vrtijo že več mesecev. Kot so poudarili v finančno-računovodski službi, je to sicer le dober odstotek vseh njihovih prihodkov. Minus v veliki meri pripisujejo tako višjim cenam energentov (4,4 milijona evrov več kot lani) kot nižjim cenam obravnave covid bolnikov kot v preteklem letu - pa tudi vedno večji porabi najdražjih, večinoma bioloških zdravil, ki so namenjena onkološkim bolnikom. Če je ta strošek UKC pred nekaj leti stal sedem milijonov evrov, je bil letos že 35 milijonov.
Znova so izpostavili, da bi imeli boljši poslovni rezultat, če bi jim ZZZS priznal vsa sredstva za najtežje bolnike - gre za tako imenovani terciar 2, kjer ocenjujejo, da so podfinancirani za skoraj šest milijonov evrov. Crnjac je ponovil, da je UKC Maribor dobil štirikrat manj tega denarja kot ljubljanski UKC, so pa po vseh kriterijih le dvakrat manjši. Iz odgovora Šabedra, ki je tudi desna roka zdravstvenega ministra, je razbrati, da lahko UKC Maribor na ta denar računa šele prihodnje leto.
Več projektov leta 2023
V prihodnjem letu bo v UKC sicer potekalo več projektov - od nadgradnje onkologije, kjer "so podpisane vse pogodbe" in že pripravljajo dokumentacijo, gradnja naj bi se pričela spomladi, do negovalne bolnišnice, ki mora biti zaključena do konca leta 2023 zaradi evropskega denarja, s katerim bo financirana, do priprave dokumentacije za infekcijsko stavbo, ki naj bi stala leta 2027. Direktor je napovedal tudi nov oddelek za geriatrijo, prenovo nevrološkega oddelka z nadgradnjo intenzive za to področje. Kot je povedala strokovna direktorica Nataša Marčun Varda, ima UKC Maribor slabih 60 intenzivističnih postelj na 900 "navadnih" bolnišničnih postelj, kar je bistveno premalo glede na predvidenih deset odstotkov takšnih postelj po strokovnih smernicah v razvitih državah.
Svet zavoda je potrdil investicijo v prenovo pralne linije v višini okoli milijona evrov. So pa zavrnili direktorjevo pobudo za izredno obravnavo investicije v informacijski program za kadrovski sistem, registracijo delovnega časa in obračun plač (ta deluje še v sistemu DOS). Ker gre za težavo, ki se vleče, pričakujejo, da bo to uvrščeno v njihov finančni načrt v prihodnjem letu. Šabeder je zagotovil, da se bo zavzel za nabavo robota za mariborske kirurge, kar je na prvem mestu med investicijami, ki jih UKC pričakuje od ministrstva. Povedal je, da imajo na voljo 30 milijonov evrov, potreb vseh bolnišnic pa je za 900 milijonov.
Na prvo storitev čaka 50 tisoč pacientov
Veliko pozornosti so namenili tudi alarmantno dolgim čakalnim dobam. Prvega decembra je kar 49.613 pacientov v UKC Maribor čakalo na prvo zdravstveno storitev, 43 odstotkov od tega preko dopustne čakalne dobe, 4576 jih je čakalo s stopnjo nujnosti zelo hitro. V bolnišnici so letos opravili 6461 več zdravstvenih storitev kot v primerljivem obdobju lani. Pri tem je bila prve tri mesece še vedno zmanjšana njihova realizacija zaradi covida. Na vseh področjih, kjer opravljajo dodatne programe za skrajševanje čakalnih dob, so te uspeli znižati, pravijo. Opraviti jim je uspelo 527 več operacij kot lani. Razlog za vrtenje v krogu pa je, da je priliv pacientov za 24 odstotkov višji kot realizacija. Zaradi velikega števila napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro so imeli že krizni sestanek z zdravstvenim domom, kjer so jih seznanili s težavami družinskih zdravnikov.
"Bolnikov je veliko, niso bili zdravljeni in ne pridejo v čakalno vrsto, če dobijo napotnico redno. Mi te napotnice pogledamo in stopnje nujnosti spremenimo v redno ali hitro. S tem jih lahko damo tudi v čakalno vrsto za dve ali tri leta. Tako bodo tudi z napotnico zelo hitro lahko čakali tako dolgo, ker bo bolnik tako triažiran. Ljudje pa si lahko tudi izberejo izvajalca. Delamo veliko, a večjega priliva ne moremo kontrolirati," je povedala Nataša Marčun Varda in opozorila, da je na urgenci večina pacientov, ki tja sploh ne sodijo. Kot dobro je ocenila rešitev, da bi ustanovili ambulante za neopredeljene v zdravstvenih domovih. Povedala je, da delajo tudi v tej smeri, da bi ustanovili triažne ambulante na internističnih oddelkih in tudi tako zmanjšali pritisk na urgenco. Delno pa bo urgenco razbremenila tudi načrtovana negovalna bolnišnica.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
