Anton Rous, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, se je rodil 8. septembra 1939 v Beltincih. Prvo zaposlitev je dobil v občinskem okraju v Murski Soboti, nato leta 1959 v občinskem komiteju v Gornji Radgoni. Delo pripravnika je opravljal na sodišču v Gornji Radgoni, nato je bil načelnik oddelka za družbene dejavnosti in načelnik oddelka za gospodarstvo občine Gornja Radgona. Po služenju vojaškega roka so ga delegirali za predsednika odbora za sanacijo radgonskega kmetijskega kombinata, nato je v začetku 70. let prevzel še sanacijo podjetja Avtoradgona.
V začetku osemdesetih se je preselil v Ljubljano, kjer je bil dva mandata predsednik SOZD Integral in en mandat predsednik nogometnega kluba Integral Olimpija. Ob koncu osemdesetih se je preselil v Maribor, kjer je bil dve leti namestnik Jožeta Florjančiča, generalnega direktorja Hidromontaže, bil je tudi vodja pravno-kadrovske službe v tem podjetju. Leta 1989 je bil kot neodvisni kandidat izvoljen za predsednika izvršnega sveta občine Maribor. Obenem je bil takrat tudi predsednik turistične zveze v Mariboru, predsednik upravnega odbora zavoda za turizem in predsednik mariborskega konjeniškega kluba.
Spominjal se je, da je bilo v vodstvu mariborske občine, županja je bila takrat Magdalena Tovornik, napeto zlasti ob pekrskih dogodkih in med osamosvojitveno vojno, ki je sledila. V Mariboru je pustil svoj pečat še kot pobudnik gradnje Koroškega mosta in stavbe ob nekdanjem hotelu Slavija, današnjega TPC City. Opozarjal je tudi na centralizacijo države in pozival k ukrepom za reševanje gospodarske problematike v Mariboru. V času njegovega predsedovanja izvršnemu svetu je bil na njegovo pobudo postavljen tudi spomenik pomorjenim žrtvam po drugi svetovni vojni na Dobravi.
Leta 1994, ko je bila Mestna občina Maribor formirana, kot je danes, je kandidiral za župana na listi Demokratske stranke. Leta 1998 je izvoljen za podpredsednika Turistične zveze Slovenije. V Demokratično stranko upokojencev Slovenije (Desus) se je včlanil leta 1998, leta 2002 so ga delegati izvolili za predsednika stranke. V času, ko je bila ta stranka v vladajoči koaliciji (2004-2008), je bil kot državni sekretar zaposlen v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, kjer je skrbel za izpolnjevanje koalicijske pogodbe.
Imel je pet otrok, pet vnukov in šestega na poti ter enega pravnuka.