V Mariboru končno odkritje Maistrove grobnice

Ob 11. uri bodo jutri na pobreškem pokopališču z državniškim protokolom odkrili prenovljeno grobnico generala Rudolfa Maistra. Predsednik države Borut Pahor bo položil prvi venec, ne bo pa govornik. To bodo predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec, župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič in vnuk generala Maistra Borut Maister. Dogodek bo spremljal Trobilni kvartet Policijskega orkestra.

"Gre za zgodovinski dogodek, ko bo odstranjen črni madež, ki je vse predolgo, celih 87 let, lebdel nad Maistrovim grobom," pravi Aleš Arih, predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor, najzaslužnejši, da so dolgoletni poskusi dobili končno ploden epilog.

Kronologija snovanja grobnice generalu Maistru je dolga in polna nedoumljivih prekinitev, preprek in političnih nasprotovanj.

26. julija 1934 je na Uncu nepričakovano umrl general Rudolf Maister. Njegova zadnja pot v Maribor je bila veličastna, avto s krsto se je najprej ustavil v Ljubljani, nato v Celju, zvečer je prispel v Maribor in v rotovški veži se je od generala poslovilo deset tisoč ljudi. Pogrebna slovesnost se je začela 28. julija na Glavnem trgu, kjer se je zbralo 25 tisoč ljudi. Takega pogreba ni bilo v Mariboru ne prej ne kasneje. Maistrovo krsto so položili v skromno grobnico. Nenadna generalova smrt je presenetila mestno oblast, ki ni utegnila pravočasno pripraviti nove grobnice.

Prvi načrti s Plečnikom neuresničeni

Maistrova sinova Hrvoj in Borut sta se odločila, da bosta sama uredila dostojno grobnico očetu. Obiskala sta arhitekturno delavnico Jožeta Plečnika in leta 1934 naročila prvi načrt Maistrovega nagrobnika. Stal naj bi na pobreškem pokopališču. Načrt ni bil uresničen, pravi vzrok pa ni znan. Arhitekt Plečnik je leta 1938 pripravil nov načrt, drugo različico Maistrove grobnice. Zasnoval je grobnico, pogreznjeno v zemljo in obdano s tako imenovanim trdnjavskim obzidjem. A tudi ta ideja je ostala le na papirju. Druga svetovna vojna je dokončno zaustavila željo Maistrovih sinov po novi grobnici. Po vojni je bil Maister zamolčan in izbrisan iz kolektivnega spomina, tudi sinova sta vsaj delno delila njegovo usodo. Kljub neugodni politični situaciji, odstranitvi Maistrovega doprsnega kipa iz skupščinske veže po ukazu Sergeja Kraigherja in njegovi premestitvi pred šolo v Šentilj, sta sinova 28. junija 1979 podpisala pogodbo za izdelavo nove grobnice. V kamnolomu Josipdol sta naročila ves potrebni material, ga plačala in deponirala. Ko sta imela načrt za grobnico in material, sta začela iskati lokacijo - najprej na pobreškem pokopališču, nato na nastajajočem novem dobravskem. Potrebnega soglasja tudi tokrat nista dobila. S smrtjo obeh Maistrovih sinov se je zgodba z grobnico končala, material pa je izginil neznano kam.

Ob 100. obletnici bojev za severno mejo leta 2018 je galerist in založnik Primož Premzl dal pobudo za uresničitev Plečnikovega načrta za postavitev Maistrove grobnice. Predlagal je skrbno izbran prostor na dobravskem pokopališču. Sicer dobronamerna pobuda je naletela na nasprotovanja v vrstah spomeniške stroke, urbanistov, krajinarjev, politikov in predstavnikov veteranskih organizacij. Premzlovo pobudo so zavrnili, 17. maja 2018 je bila sprejeta skupna izjava veteranskih organizacij: "Končajmo javne polemike o Maistrovi grobnici in se zavzemimo za dostojen zgodovinski spomin." Temu priporočilu je sledilo Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor, na čelu z Alešem Arihom, in se lotilo priprave projekta za dokončno ureditev Maistrove grobnice na Pobrežju. K sodelovanju so pritegnili Maistrovega vnuka Boruta, krovno organizacijo - Zvezo društev general Maister, kiparja Viktorja Gojkoviča, arhitekta Iva Goropevška in kamnoseka Petra Kimovca. Pridobili so soglasje Pogrebnega podjetja Maribor. Spomeniška služba je v svojem soglasju zapisala, da "trenutno stanje grobnice tako arhitekturno kot likovno ne izraža pomena osebnosti, ki je v njej pokopana. Zato bi kakovostna ureditev grobnice pomenila nadgradnjo same pojavnosti."

Vendarle primeren zadnji dom generala

Arhitekt Ivo Goropevšek je izdelal načrt nadgradnje grobnice, kipar Viktor Gojkovič se je lotil modeliranja medaljona z generalovim portretom, žal pa dela ni mogel zaključiti. Situacijo je rešil akademski kipar Marjan Drev. Okrogli reliefni portret Rudolfa Maistra je izdelan na osnovi ene od znanih fotografij, ki je tako prvič upodobljena. Kamnosek je opravil zahtevno delo, uporabljeni material je pohorski tonalit. S strokovnega vidika je bila grobnica nared, manjkala je le finančna konstrukcija. Zahtevno nalogo je prevzela Zveza društev general Maister (ZDGM), kot financerje je predlagala ZDGM, ministrstvo za obrambo, družino Maister, Domovinsko društvo GRM Maribor in Mestno občino Maribor. Pri slednji se je v začetku zataknilo, saj ni našla pravne podlage za sofinanciranje družinske grobnice. A je na koncu vendarle našla rešitev in zagotovila svoj delež.

Generalov vnuk Borut Maister je dejal, da je "general končno dobil primeren zadnji dom, Maribor in Slovenija pa obeležje, na katero sta lahko ponosna. Glede na to, da je grobnica družinska, je bila moja želja, da se prenavlja grobnica vseh tam pokopanih, skratka celotne družine, s tem da se generalu kot najpomembnejšemu članu družine daje največji poudarek."

Predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Aleš Arih, ki meni, da bi morali Maistrovo grobnico razglasiti za kulturni spomenik nacionalnega pomena, vabi svoje sodruštvenike in Mariborčane, da letošnji dan Rudolfa Maistra, 23. november, proslavijo na poseben način. Jutri organizirajo slovesnost ob 16. uri ob novi Maistrovi grobnici. Raški Fantje na vasi bodo izvajali Maistrove pesmi.