Pred kratkim smo se bivši in sedanji sodelavci Ekonomsko-poslovne fakultete UM ob prisotnosti najožjih sorodnikov na žalni seji poslovili od našega cenjenega kolega prof. dr. Franca Lorbka. Pa to v resnici ni bilo slovo, bilo je spominjanje na čudovitega sodelavca, človeka široko razprtih rok tako pri delu s sodelavci kot tudi pri osebnih stikih s študenti in tudi stikih zunaj fakultete. Dogorelo je plemenito življenje - plemenito že zato, ker njegovo življenje lahko merimo po raziskujoči, svobodni misli, a tudi po izjemnem odnosu, ki ga je imel do svojih najbližjih družinskih članih in do vseh svojih sodelavcev. Nobena časovna razdalja ne bo mogla v nas izbrisati podobe človeka, prijatelja, katerega življenje je bilo zapisano znanosti, dostojanstvu in plemenitosti.
Do osebnosti, kakršen je bil, je bilo treba prehoditi pot - pot civiliziranega, pokončnega in nadvse ustvarjalnega duha. To ne bi bilo mogoče brez strogo izdelanih vrednostnih kriterijev, oblikovanih v sredinah, v katerih je deloval in ustvarjal. Podoba človeka, ob odhodu brez povratka, je podoba njegovega celotnega življenja in se zrcali kot resnica njegovega bivanja. In ta resnica se je pri prof. dr. Francu Lorbku odražala na njegovem obrazu kot plemenitost in poštenost, kot zaupanje v njegove besede, izražene s pogledom in s prepričanjem, da želi ustvarjati v dobro ljudi.
Prehojena pot prof. dr. Franca Lorbka je bila vsestransko ustvarjalna, polna izzivov in stremljenja za nečim višjim. Ni mu bila dovolj dokončana srednja šola, vpisal je študij ekonomije na EF v Ljubljani, uspešno diplomiral, se zaposlil v Elektrokovini, kasneje na Gospodarski zbornici Maribor. Glede na rezultate svojega dela je bil že leta 1963 izvoljen za honorarnega predavatelja na takratni Višji ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru. Bilo je to obdobje, ko so strokovnjaki iz prakse odigrali bistveno vlogo pri ustanavljanju in utrjevanju kvalitete višjih šol v Mariboru - in gotovo je bil prof. dr. Franc Lorbek med tistimi, ki so svoje znanje in izkušnje uspešno prenašali na študente. Ko je bil zaposlen na Ekonomskem centru v Mariboru, je odšel na štirimesečno specializacijo Programiranje industrijskega razvoja v Haag in na Nizozemskem z odliko diplomiral. Kljub že visoko doseženi strokovnosti je v podiplomskem študiju videl nove izzive in leta 1967 magistriral na EF v Ljubljani. Leto kasneje se je redno zaposlil na VEKŠ v Mariboru, bil izvoljen za profesorja višje šole.
Leta 1985 je doktoriral na VEKŠ in bil leto kasneje izvoljen v naziv izrednega profesorja, leta 1991 pa v naziv rednega profesorja. Leto kasneje je bil izvoljen za predstojnika Katedre za marketing. Bibliografija prof. dr. Franca Lorbka je obsežna in zajema praktično vse oblike ustvarjanja - od referatov, člankov, zapiskov predavanj, skript pa vse do knjig. V vseh njegovih delih se uspešno prepletata teorija in praksa marketinških aktivnosti, da bi lahko študenti pri svojem študiju razumeli bistvo ene od temeljnih podjetniških funkcij s posebnim poudarkom na komuniciranju v marketingu.
Od nas se je torej poslovil vrhunski strokovnjak, pedagog, mentor številnih diplomskih in magistrskih del, svetovljan, človek pokončne drže, ki je svojo ljubezen do življenja kazal z ljubeznijo do svojih najdražjih - pa tudi do okolja, v katerem je ustvarjal. Pospremimo prof. dr. Franca Lorbka s spominom nanj, saj je spomin, kot je zapisala njegova hči Karmen, "edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki nikoli ne ugasne".
