(VIDEO IN FOTO) Na tem trgu zaživela nova kulturna četrt v Mariboru

Združujemo se ustanove, ki nikoli ne bomo največje. Ne bi si drznil reči, da bomo najboljši, se bomo pa vedno trudili, da bomo čim boljši, je ob združitvi petih kulturnih ustanov na Židovskem trgu v Mariboru povedal Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor. Ta je poleg Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor, Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM), Fotokluba Maribor in GT22 s fundacijo Sonda del nove Kulturne četrti Židovska. Njihove prostore združuje mariborski balkon, kakor Mariborčani poimenujejo Židovski trg, ki je z atraktivnim, urbanistično zaključenim kotičkom ob srednjeveškem obzidju in košatim pajesenom v središču obrnjen proti Dravi. Predstavniki teh organizacij so danes oznanili sodelovanje.Sinergije, ki niso formalnopravneŽelja je, da se s tem sodelovanjem kakovost bivanja in kulturnega ustvarjanja začne dvigovati, čeprav ni nizka, je dejal direktor Sinagoge Maribor, ki ohranja kulturno dediščino judovske skupnosti in pripravlja različne prireditve, predavanja, razstave in drugo. Ker odnos do manjšine govori o ve(li)čini družbe, izpostavlja Hajdinjak.Podžupanja Alenka Iskra upa, da bodo povezani umetniki in ustvarjalci s to iniciativo postali še bolj prepoznavni. Mestna občina Maribor ima vlogo, da ustvarja pogoje, spodbuja in zagotavlja materialna sredstva, kolikor je mogoče, za takšno delovanje - s prostori in sredstvi preko razpisov za projekte in programe. Kulturna strategija je v sklepni fazi, obravnavali jo bomo javno in, upam, sprejeli še v tem mandatu, je napovedala podžupanja in zatrdila, da županstvo vidi priložnosti tudi v kulturi.Pri Kulturni četrti Židovska gre za sinergije, ki niso formalnopravne ali finančne narave. Proračunskega denarja ali kakšnega posebnega statusa za to ne bodo dobili. Denar ni nepomemben. Ampak četudi imaš ves denar na svetu, ti ne pomaga nič, če nimaš idej, meni Hajdinjak. Seveda velja tudi obratno. Ideje, kaj vsebinsko bo združitev prinesla ljudem in kakšni bodo programi, dogodki, bodo nastajale sproti. Sinagoga je edina izmed petih ustanov na Židovskem trgu, ki ima dvorano. Ta bo v prihodnje še bolj odprta za sosede, čeprav je bila že doslej. Recimo razstavljavcu Fotokluba so omogočili, da je v sinagoginih prostorih, ker so večji, razstavljal svojo instalacijo, čeprav ni bilo neposredne povezave z judovsko vsebino.Kriv je Jazz ma mladePrva pisna omemba Židovskega trga sega v leto 1356. Z judovskimi vrati, ki so bila v obzidju ob sinagogi, je bil že takrat pomembna točka Maribora. Pomemben je še danes. Branimir Ritonja, predsednik Fotokluba Maribor, se je spomnil leta 1979, ko je občina slabo vzdrževani Židovski stolp namenila fotografski galeriji, ki je odprla vrata deset let kasneje. Marja Guček, direktorica MKC Maribor, ki upravlja več prostorov v Mariboru, je izpostavila, da je nastanek Kulturne četrti Židovska spodbudil festival Jazz ma mlade, ki od leta 2016 v juniju povezuje dogajanje in institucije na trgu. Te so takrat odprte dlje (v noč).Vojko Pogačar, predsednik DLUM, ki ima na Židovskem trgu prostore 30 let, vidi perspektivo sodelovanja zlasti v organizaciji. Njihove razstave so bolj klasično orientirane, vabijo pa tudi mlade in neuveljavljene umetnike. Predstavljati mlade ustvarjalce je tudi poslanstvo galerije Media Nox, ki je del MKC. GT22 je umetniška skupnost in izobraževalni laboratorij, kjer so med drugim Ambasada Svetlane Makarovič, filmske projekcije, gledališki, fotografski in likovni dogodki ter debate. Na strehi pa gostijo čebele. Četudi imaš ves denar na svetu, ti ne pomaga nič, če nimaš idej

(VIDEO IN FOTO) Na tem trgu zaživela nova kulturna četrt v Mariboru

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano