Jasmina Cehnar
V drugi polovici decembra bo svoja vrata ponovno odprla prenovljena Hiša Stare trte, ki je dobila nov koncept in opremo. Najbolj obiskan mariborski turistični objekt, ki letno sprejme okoli 60.000 obiskovalcev, bo poslej osredotočen na predstavitev štajerskih vin in vinarjev. V ta namen je spremenjen celoten interier, ki bo, kot napovedujejo na Mestni občini Maribor in Zavodu za turizem Maribor, uporabniku omogočil bolj prijazno izkušnjo.
Hiša Stare trte je dobila markanten sprejemni oziroma gostinski pult in vinoteko z lokalnimi vini, ki jih bodo prodajali v dekorativnih zabojih pod znamko Stare trte. V osrednjem prostoru dominira dolga miza, ki bo z vini in kulinariko gostila obiskovalce in razne (zaključene) družbe, za ta namen je vzpostavljena tudi manjša kuhinja. Zadnja soba na vzhodni strani je namenjena multimedijskim vsebinam, med drugim bodo v njej predvajali film o najstarejši trti. Na stenah visijo izbrana ali posebej naročena umetniška dela, med njimi triptih Žametna črnina avtorja Petje Koceta. Prostori so zdaj bolj svetli in vizualno povezani z Dravo in Lentom, saj okna več niso zasenčena. Informativni panoji so odstranjeni, s podrobnejšo zgodovino se bo odslej možno seznaniti v bližnjem Muzeju najstarejše trte. Ohranjen je le talni mozaik z milijon koščki Igorja Orešiča, ki po prenovi bolj izstopa in prostoru daje karakter.
Za tiste, ki iščejo pristnost
Hiša, pred katero se bohoti Guinnessova rekorderka, se je odprla pred 17 leti, je na tiskovni konferenci spomnil direktor Zavoda za turizem Jure Struc in dodal: "V tem času je bilo tu več kot 700 tisoč obiskovalcev, 400 dogodkov in 30 tisoč degustacij. Že skozi to se vidi, kam gre razvoj najstarejše tre." Povedal je, da so se z uvedbo digitalnih vsebin osredotočili na milenijce, ki predstavljajo velik del kupne moči, sicer pa z novim konceptom ciljajo na tiste, ki iščejo avtentične izkušnje.
"Nastaja nov prepoznaven turistični produkt, ki bo zahtevnim obiskovalcem iz celega sveta še bolj izpostavil ime mesta, njegovo bogato zgodovino in ponudbo"
Mariborski župan Saša Arsenovič pa je dejal, da se z vsemi obnovami na Lentu in širše "sestavlja turistični mozaik", v katerem manjkajo še urejena Piramida, oder na Dravi in dokončanje plaž na Lentu. Po njegovih besedah je bistvo prenove Hiše Stare trte poleg izboljšanja uporabniške izkušnje večja prodaja vin lokalnih vinarjev. "Dolgoročno pa si želimo, da bi bila pred Hišo Stare trte največja okuševalnica štajerskih vin in lokalnih proizvodov," je navedel. V planih je, tako je dejal Struc, tudi prenova območja pred objektom.
Ponosni na sodelovalni (umetniški) projekt
Arhitekt prenove je Stojan Skalicky iz podjetja Arhisol. "Arhitekti smo želeli biti zadržano ambiciozni. Hoteli smo, da izdelki najstarejše trte pridejo v ospredje, nismo jih želeli preglasiti," je povedal, zakaj so se med drugim odločili za izčiščen prostor, v katerem sta prisotni le dve barvi, in sicer "črna, ki ni barva, in bež, ki ponazarja, da smo v kleti, delno pod zemljo". V prenovo je bila vključena tudi Umetnostna galerija Maribor, kar je po besedah njenega sodelavca Jureta Kirbiša izjemno redko in dragoceno, saj so k izbiri umetniških del za prenovljeno mariborsko turistično ikono lahko povabili še druge institucije in posameznike, od Pokrajinskega arhiva Maribor, Umetniškega kabineta Primoža Premzla do (mladih) slovenskih umetnikov in umetnic.
Investicija je vredna 715.000 evrov bruto, od tega je Zavod za turizem Maribor 329 tisočakov pridobil na razpisu gospodarskega ministrstva, ostalo je primaknila občina, nekaj tudi zavod iz lastnih sredstev. "Veseli smo, da na obrežju Drave, v srčiki starega mestnega jedra, nastaja nov prepoznaven turistični produkt, ki bo zahtevnim obiskovalcem iz celega sveta še bolj izpostavil ime mesta, njegovo bogato zgodovino in ponudbo," je komentiral državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež.
Je bila prenova (pre)draga?
Na pomisleke, da je 715 tisočakov za obnovo samo notranjih prostorov velik znesek, je Jure Struc odgovoril, da "se morda res sliši veliko, vendar v današnjih razmerah na trgu v resnici ni." Kot je dejal, so bili prenovljeni celotne strojne in elektroinštalacije ter prezračevanje, na novo so bila preplastena tla. Največ denarja je sicer šlo za opremo, ki vključuje po meri izdelano pohištvo ali (drage) kose slovenskega dizajna, naprave, kot so hladilniki in pečice, ter digitalizacijo z digitalnimi tablami in projektorjem.
