Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor in Združenje Epeka sta tudi letos pripravila prireditev Noč, ko so violine obmolknile. Na predavanju ob današnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti, ki so ga obeležili v mariborski sinagogi, je govorila dr. Vera Klopčič, članica Odbora za genocid nad Romi pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst, pravnica. Na zgodovino holokavsta je opomnil tudi predsednik Združenja Epeka Štefan Simončič ter spregovoril o odnosu institucij in večinskega prebivalstva do romske skupnosti. Nastopila je akustična zasedba Der Šenster Gob iz Prage, ki igra romsko, judovsko in balkansko glasbo.
Latentni in institucionalni rasizem
Romi so bili označeni kot nevredni življenja, je obdobje v drugi svetovni vojni podčrtala Vera Klopčič. "V taborišču Auschwitz je bil posebni del Birkenau, namenjen Romom. Leta 1943 je bilo iz Dolenjske v Auschwitz odpeljanih 77 Romov in nobeden od njih se ni vrnil. Dolgo časa je bilo to izrinjeno iz zavesti in spominov. Države so zavračale krivdo, da gre za romski genocid," je dejala govornica. Zato je treba o tem govoriti, da se takšne stvari ne ponovijo, je opozorila predstavnica mlajše generacije mariborske romske skupnosti Amanda Fetahi.
"Nezaslišano je, da je v 20 letih, ko je bilo v zaposlovanje Romov vloženih ogromno evropskih sredstev, delež zaposlenih še vedno tako nizek"
Resnico se je začelo odstirati šele 30 let nazaj, ko se je oblikovala romska elita izobražencev in začela proučevati to vprašanje. Tema se je odvrtela v političnih krogih. V Nemčiji so spomenik žrtvam romskega genocida postavili nasproti parlamenta. Sprejeta je bila mednarodna definicija, da se spomin na romski genocid uvršča v spomin na holokavst in zavezuje države k širjenju te zavesti. "A je v kolektivnem spominu večinskega naroda trpljenje romskega naroda še vedno prezrto," je poudarila Klopčičeva. Anticiganizem je prisoten. Predsodki so še danes močni. Četudi je v javnih govorih in načelno večina (vladajočih) proti diskriminaciji Romov, se dogajajo institucionalne, latentne oblike rasizma. Evropski prostor je prežet z različnimi primeri, Klopčičeva je naštevala policijsko nasilje, omejen dostop do izobraževanja in zaposlovanja, prepoved uporabe romskega jezika, steriliziranje romskih žensk ...
Odklanja se romski način življenja
"Položaj Romov v Sloveniji je boljši, kot je bil pred tremi desetletji. Vendar je stanje še vedno nezadostno, saj se romsko skupnost upošteva v omejenem obsegu. Odklanja se romski način življenja, označujejo se jih kot drugačne ali kot tujce," ugotavlja Vera Klopčič. Čeprav si mladi Romi želijo, da bi bili sprejeti in uspešni, pravijo njihovi predstavniki, jih je na mariborskem območju po neuradnih podatkih 90 odstotkov brezposelnih.
Zato - zaradi neučinkovitega odpravljanja visoke brezposelnosti med Romi - v združenju Epeka razmišljajo o tožbi zoper Republiko Slovenijo. "Nezaslišano je, da je v 20 letih, ko je bilo v zaposlovanje Romov vloženih ogromno evropskih sredstev, delež zaposlenih še vedno tako nizek. Nekaj ne funkcionira, če z vloženimi enormnimi sredstvi ni napredka. Razlog je v institucionalni diskriminaciji in neodgovornosti. Krivi se Rome, denar pa je izpuhtel," je dejal Štefan Simončič. Epeka že toži Mestno občino Maribor, ker ni podprla mladinskega centra za Rome v Mariboru. Po neuradnih ocenah živi v Mariboru okoli 3000 Romov.