Učiteljski zbor II. gimnazije Maribor je v skupni izjavi javno podprl dijake, ki so v začetku februarja sodelovali na shodu na Trgu svobode in zahtevali vrnitev v šolske klopi, zaradi kršenja zakona o nalezljivih boleznih, tako policija, pa so jih policisti popisali, nato pa so dijaki prejeli globe in pozive na sodišče. V bran dijakom so stopili tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), ustanovitelj in predsednik društva UP-ornik in profesor Boris Krabonja pa ravnateljica III. gimnazije Maribor Marija Lešer. Enotni so v misli, da naj se postopki proti mariborskim dijakom opustijo.
Z lastno angažiranostjo želeli spremeniti težke razmere
Po oceni učiteljev II. gimnazije je takšno policijsko obravnavanje mladih nezaslišano, neodgovorno in nedostojno. Izpostavljajo, da so se dijaki s protestom odzvali na neodzivnost ministrice za izobraževanje, Simone Kustec, ko so izčrpali vse druge možnosti zavzemanja za kvalitetno izobraževanje. Spomnili so, da je protest potekal mirno, z zaščitnimi maskami in upoštevanjem medosebne razdalje. 60 učiteljev II. gimnazije meni, da dijaki s svojim ravnanjem niso ogrožali javnega zdravja. "Vemo, da je njihov protest legitimen, ravnanje policije pa represivno in predstavlja kršitev temeljnih človekovih pravic. Dijaki so se po več mesecih pouka na daljavo in stopnjevanih stiskah legitimno borili za pravico do kvalitetnega izobraževanja. Kot njihovi učitelji čutimo moralno in poklicno dolžnost, da jih javno podpremo, saj z lastno angažiranostjo želijo spremeniti težke razmere. K temu nas zavezuje tudi poslanstvo naše šole, da dijake spodbujamo k samoiniciativnosti, solidarnosti in samostojnosti," so še zapisali.
Kar se dogaja, je somrak nečesa
Preventivno so se angažirali tudi v društvu UP-orniki, da ne bi kdo pravno izvisel, so pridobil štiri odvetnike, ki so pripravljeni pro bono pomagati dijakom. "Vsak človek ima pravico do javnega izražanja svojega mnenja in že od 18. stoletja nas razsvetljenci učijo, da je pravica posameznika upor proti oblasti, ki ne dela v dobro naroda. To, da je bila učencem in dijakom štiri mesece onemogočena temeljna pravica do šolanja v imenu covida-19, pa nevarnosti te bolezni ne zmanjšuje, je nedopustno dejanje," pravi Boris Krabonja.
Ravnateljica III. gimnazije Maribor Marija Lešer pa, da so lahko ti mladi, ki so na kulturen način sporočali svoje mnenje, zgled tudi odraslim. "Mislim, da smo tu dosegli dno, do katerega nikoli ne bi smeli priti. Otroke vzgajamo, da so kritični, da zastopajo to, za čemer stojijo, in nič takega niso naredili, kar bi bilo vredno tega, kar se jim zdaj dogaja," meni. Sprašuje se: "Kdo je vzgajal ljudi, ki se tako odločajo? Človeku ni več toplo pri duši. To, kar se sedaj dogaja, je somrak nečesa. Razumem ukrepe, podpiram vse, kar ima rep in glavo, ampak tukaj bi se morala zadeva na neki točki ustaviti. Predaleč je šlo."
Cena je za dijake že brez postopkov previsoka
Tudi Sviz nasprotuje postopkom zoper mariborske dijake. Ob nedavni izjavi ministrice Kustec, da naj dijaki za svoja dejanja sprejmejo odgovornost, se v sindikatu sprašujejo, ali morda ministrica ni preveč izhajala iz sebe in svojega delovanja. "Imeti svoje mnenje, si ga upati tudi jasno izraziti in utemeljeno zagovarjati namreč ne more biti nujno nekaj slabega in kaznivega," so prepričani. "Cena posledic epidemije covida-19, ki jo dijakinje in dijaki plačujejo že brez žuganja z globami ter sklicevanjem na odraslost in odgovornost - ponavadi prav s strani tistih, ki imajo s tem sami največje težave -, je sama po sebi previsoka," so še zapisali.
V minulih dneh je željo po zaustavitvi postopka izrazil tudi predsednik republike Borut Pahor, dijake pa sta med drugim javno podprla mariborski župan Saša Arsenovič in Dijaška organizacija Slovenije.
