Tatjana Vrbnjak
Med ljudmi, ki potrkajo na vrata mreže Nadškofijske karitas Maribor, je vse bolj čutiti strah, kako bodo preživeli ob vse večjih podražitvah, vse pogosteje izražajo nemoč in prepoznavanje, da niso sposobni slediti hitrim spremembam, ki jih prinaša sodoben čas in da se v elektronskem urejanju določenih uradnih zadev enostavno več ne znajdejo. "Manjka jim osebni stik s človekom," poudarja predsednik Nadškofijske karitas Maribor Branko Maček in doda: "Na daljavo človek ne more biti sočuten."
Med pet in deset odstotki več novih prosilcev
Letos je na Karitas na mariborskem področju potrkalo med pet in deset odstotkov novih gospodinjstev oz. prosilcev. Poleg vse večjih materialnih stisk - največ prošenj je za kurjavo in topla zimska oblačila, kritje neplačanih položnic za elektriko, opominov pred odklopi in dolgov za prostovoljno zdravstveno zavarovanje - ima veliko ljudi tudi težave s telesnim in duševnim zdravjem.
Že 32. dobrodelni koncert Klic dobrote
Prihodnji teden, od 21. do 27. novembra, bo Teden Karitas. "Teden Karitas je predvsem teden zahvale vsem našim donatorjem, financerjem, občinam, župnijam in predvsem našim prostovoljcem, ki delajo na 453 župnijskih Karitas po celi Sloveniji," pravi generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič. Več kot devet tisoč prostovoljcev vsako leto opravi preko pol milijona prostovoljnih ur za ljudi v stiski. V sredo, 23. novembra, se bodo zbrali na že tradicionalnem romanju na Slomškovi Ponikvi. Pred kovidom se je tega srečanja udeležilo od 1200 do 1500 ljudi in upajo, da bo letos po dveletnem premoru spet tako.
Letošnji Teden Karitas poteka pod geslom Skupaj delajmo dobro. Osrednji dogodek je tradicionalni dobrodelni koncert Klic dobrote, ki bo v sredo ob 20. uri v celjski dvorani Golovec z neposrednim prenosom na TV Slovenija, Radiu Slovenija in Radiu Ognjišče. Zbrana sredstva bodo namenili 20 tisoč družinam v stiski, v katerih je 19 tisoč otrok, za pomoč pri kritju najnujnejših življenjskih stroškov. Lani so na dobrodelnem koncertu zbrali 217 tisoč evrov in tudi letos upajo na tolikšen odziv.
Samo v okviru programa sprejemno informacijske in svetovalne pisarne so letos obravnavali že skoraj 3200 prošenj in v pomoč do zdaj vključili že več kot 2300 oseb. Izdali so 2449 prehranskih in higienskih paketov ter preko 800 paketov z oblačili, kar kaže na velike stiske, saj pred leti posebnega zanimanja za oblačila ni bilo. V 416 primerih so pokrili najosnovnejše življenjske stroške (elektriko, najemnine, ogrevanje itd.). Preko mreže župnijskih Karitas so razdelili 445 ton hrane iz programa EU za materialno pomoč najbolj ogroženim in tudi drugo podarjeno humanitarno pomoč in s tem pomagali več kot 16 tisoč najbolj ogroženim na širšem mariborskem, koroškem in ptujskem območju. Še 386 ton hrane so zbrali v 29 vključenih trgovinah in jo razdelili med vključene uporabnike v okviru projekta Donirana hrana: dnevno z njo omogočajo preživetje okoli 250 ljudem. Še 86 jih prihaja na kosila v Ljudsko kuhinjo Betlehem v Strossmayerjevi ulici.
Prošnja za materialno pomoč le "vstopnica"
Poleg materialne pomoči - prošnja zanjo je včasih zgolj "vstopnica", saj se kasneje izkaže, da so druge težave morda še hujše in zahtevnejše od sprva razkrite materialne prikrajšanosti - se v Nadškofijski Karitas Maribor trudijo nuditi celostno pomoč uporabnikom. Zato opravljajo individualne svetovalne pogovore, preko katerih spremljajo ljudi, nudijo svetovanja in uporabnike napotujejo na specializirane ustanove...
Na Karitas spodbujajo ljudi, da so sočutni do sočloveka. "Če bomo skupaj delali dobro, bo vsem nam dobro," je bistvo v enem stavku zajel predsednik Nadškofijske karitas Maribor Branko Maček.
