Za 60 oskrbovanih stanovanj v novi soseski pod Pekrsko gorco v Mariboru le 37 vlog

Aprila je Stanovanjski sklad RS objavil razpis za 60 oskrbovanih stanovanj pod Pekrsko gorco v Mariboru (v soseski je osem enosobnih, 50 dvosobnih in dvoje trosobnih oskrbovanih stanovanj) in še za 13 oskrbovanih stanovanj v Slovenj Gradcu, a interes za najem ni bil tako velik, da bi vsa stanovanja lahko takoj oddali. "Prejeli smo 45 vlog za 73 prostih stanovanj. Za lokacijo Slovenj Gradec je bilo oddanih osem vlog, preostale vloge so bile za Maribor. Trije prosilci so od prijave odstopili. Trenutno poteka pregled vseh prijav in s tem tudi upravičenost do najema oskrbovanega stanovanja skladno z razpisnimi pogoji ter končna obdelava vlog," pojasnjujejo v Stanovanjskem skladu RS. Oskrbovana stanovanja so sicer namenjena izključno starejšim od 65 let.Najemniki bodo znani 8. junijaIzbor najemnikov bo predvidoma 8. junija, takrat bo tudi znano, koliko stanovanj bo oddanih. Kaj pa namerava sklad s stanovanji, ki bodo po razpisu ostala neoddana - bo razpis ponovljen, bodo oddana kot običajna neprofitna stanovanja, bodo ostala neoddana? V skladu odgovarjajo: "Po izvedenem izboru bo sklad za vsa neoddana stanovanja objavil nov termin zbiranja vlog za najem. V ta namen bomo še dodatno obveščali javnost o možnostih za najem oskrbovanega stanovanja in o novem terminu oddaje vlog za bivanje v novi soseski Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Stanovanja se bodo še naprej oddajala kot oskrbovana, saj je celoten objekt namenjen za to vrsto najema."In čemu pripisujejo dejstvo, da je za oskrbovana stanovanja očitno manj zanimanja od pričakovanj? "Pri najemu oskrbovanih stanovanj gre za starejšo populacijo, ki se težje odloča za zamenjavo bivališča. Gre za težke življenjske odločitve in situacije, za katere potrebujejo več časa in pri katerih potrebujejo nemalokrat tudi pomoč mlajše generacije tako pri oddaji vloge kot pri preselitvi. Veliki večini predstavlja oskrbovano stanovanje zadnje bivališče, zato se morajo v stanovanju in okolici dobro počutiti, za kar pa potrebujejo postopno prilagajanje na spremembo in razmislek za prijavo."Stanovanja so opremljenaKakšne so poleg arhitekturnih prednosti (stanovanja so brez pragov) druge prednosti najema oskrbovanega stanovanja, katere dodatne storitve bodo na voljo stanovalcem? "V okviru najema oskrbovanih stanovanj je v objektu na voljo tudi skupni prostor za druženje, katerega je sklad ustrezno opremil s kuhinjo, mizami, stoli, kavčem in televizijo. Vsa oskrbovana stanovanja so prilagojena za bivanje starejših in se oddajajo opremljena, in sicer s kuhinjo (vključno z aparati) in omarami ter kopalnico. Uporabniki imajo tudi možnost prijave na e-oskrbo preko danih ponudnikov, za katere izvedbo pa se odloči vsak posameznik glede na svoje potrebe," odgovarjajo v skladu.In kakšne so najemnine za oskrbovana stanovanja? Za enosobna od 232 do 241 evrov, za dvosobna od 340 evra do 396 evrov, za trosobni pa okoli 422 evrov.Za spremembo stanovanjskega zakonaKo smo pred časom pisali o izkušnjah najemnikov oskrbovanih stanovanjih v Ulici Frana Žižka na Studencih, so ti ocenili, da so oskrbovana stanovanja - razen arhitekturnih prednosti - dejansko običajna najemniška stanovanja. In še, da so pričakovali več kot pa le skupni prostor in seznam telefonskih številk, kjer si lahko stvari uredijo, saj si to ne nazadnje lahko uredijo tudi v običajnih najemniških stanovanjih (denimo klic v sili). Skratka da bi termin "oskrbovano stanovanje" to pomenil tudi vsebinsko, ne le formalno.Za spremembo v tej smeri si prizadeva Mateja Šalamun, katere starši živijo v oskrbovanih stanovanjih v Ulici Frana Žižka. Šalamunova je prepričana, da mora selitev v oskrbovano stanovanje za starejšega pomeniti določeno prednost, sicer ni smiselna. Ta prednost je po njenem možnost, da lahko stanovalec od upravitelja prejme pomoč, ko to potrebuje, ne da bi si jo moral sam organizirati. Po spremembi zakonodaje 2011 tega upravitelji oziroma najemodajalec oskrbovanih stanovanj večinoma več ne zagotavljajo, saj ni več obvezno, ampak se je v en člen zakona tedaj vrinila besedica "lahko". Šalamunova si zato prizadeva za spremembo stanovanjskega zakona, da bi oskrbovana stanovanja opredelil kot tista arhitekturno prilagojena stanovanja za starejše v večstanovanjski stavbi ali drugi obliki strnjene gradnje, "v katerih stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno iz določene ustanove". Pobudo za spremembo stanovanjskega zakona je poslala vladi, odgovora ni prejela.Šalamunova se je odzvala tudi na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi: "Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je marca na javni tribuni v Mariboru dejal, da se bo nerešen status oskrbovanih stanovanj rešil v zakonu o dolgotrajni oskrbi, vendar v predlogu zakon o njih sploh ni govora. Opredeljena je samo dolgotrajna oskrba v institucijah in na domu. Če se štejejo oskrbovana stanovanja med institucije, predlagam, da se to nedvoumno zapiše, če pa za dom - kar pomeni, da si mora posameznik dolgotrajno oskrbo urejati sam, pa predlagam, da se termin oskrbovana stanovanja v Sloveniji ukine, saj v njih najemodajalec ne zagotavlja oskrbe." "Pri najemu oskrbovanih stanovanj gre za starejšo populacijo, ki se težje odloča za zamenjavo bivališča"

Za 60 oskrbovanih stanovanj v novi soseski pod Pekrsko gorco v Mariboru le 37 vlog

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano