Vodja družinskih zdravnikov v mariborskem zdravstvenem domu Maja Arzenšek
V Mariboru je znova nemogoče dobiti osebnega zdravnika. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca je 53 ambulant družinskih zdravnikov. A le štirje zdravniki zunaj Maribora (zdravstveni dom pokriva dvanajst okoliških občin) še sprejemajo nove paciente - v Slivnici, Pernici, Šentilju in Jakobskem Dolu.
Zdravniki izgorevajo
Odkar se je nazadnje na veliko govorilo o družinskih zdravnikih, se torej ni spremenilo veliko. Poleg tega so bili v času epidemije vključeni še v drugo delo, v covid ambulante in cepljenje. Posledično so v še večji stiski, kot so bili prej. "Imamo celo nekaj odsotnosti zaradi izgorelosti, še več je takšnih, ki so z eno nogo tudi že tam. Te stvari pridejo za tabo in po tako turbulentnem letu res opažamo veliko tega."
ZZZS ne sledi dogovoru
V zadnjih dveh letih so družinski zdravniki dosegli, da se kot mejnik za vpisovanje novih pacientov upošteva nižje število opredeljenih bolnikov. Za letos je ta količnik 1895, kolikor so tedaj zahtevali, s ciljem, da bo v petih letih 1500. Zdravnik, ki ima vpisanih več bolnikov, je zdaj za to tudi nagrajen. "Ne gre za plačilo. Kot ves čas poudarjamo, je nemogoče vzdrževati kvaliteto dela pri toliko bolnikih," izpostavi Arzenškova.
"Nagradi se tiste, ki delajo več. Kar pa ne spodbuja k temu, da bi zavodi odpirali nove ambulante in razbremenili zdravnike"
Ključna težava je financiranje iz zdravstvene blagajne, ki ne sledi dogovorjenemu med zdravniki in ministrstvom. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) namreč še vedno upošteva glavarino, ki predstavlja državno povprečje in ne števila 1895, kolikor je bilo dogovorjeno z ministrstvom za letos. V praksi to pomeni, da zdravstveni zavodi ne želijo zaposliti novih zdravnikov, ker bi povprečna glavarina bolnikov lahko padla pod slovensko sredino in ne bi imeli stoodstotno financiranih ambulant. "Nagradi se sicer tiste, ki delajo več. Kar pa ne spodbuja k temu, da bi zavodi odpirali nove ambulante in razbremenili zdravnike. Ampak kvečjemu spodbuja k temu, da ta voz pelje dalje, dokler ne bo iztiril," meni Maja Arzenšek.
80
odstotkov težav pri ljudeh lahko reši primarno zdravstvo
Rešitev nastale situacije prva zdravnica med družinskimi v Mariboru vidi v tem, da bi ZZZS s plačevanjem zavodom sledil dogovorjenemu količniku. "Da bodo torej zavodi motivirani za zaposlovanje novih družinskih zdravnikov. Drugo pa, da bi v naše vrste privabili čim več mladih zdravnikov." Interes pri mladih za specializacijo iz družinske medicine namreč v zadnjih letih močno upada. V zdravstvenem domu imajo zdaj 16 specializantov. A večina jih je v drugem delu specializacije, za njimi pa ni skoraj nikogar. Ker je ob tem veliko takšnih zdravnikov, ki bodo kmalu izpolnili pogoje za upokojitev, bi čez nekaj let lahko nastala še večja kadrovska vrzel.
Klinika družinske medicine
Da bi mlade privabili, bi potrebovali tudi vsebinske spremembe. "Družinski zdravniki pokrivajo tudi urgenco v urgentnih centrih in na terenu. To je zelo zahtevno delo in mlade odvrača. Pomembno je spremeniti tudi miselnost. Mesto družinske medicine v poziciji celotnega zdravstva je še vedno zapostavljeno, čeprav lahko znotraj ambulante narediš ogromno. Dokler to ne bo enako cenjena specializacija kot druge, imamo težavo. Ključni so seveda boljši delovni pogoji, saj ima družinska medicina ob normalnih pogojih kar nekaj prednosti pred bolnišničnimi delovnimi mesti. Imaš ambulantni delovni čas, manj dežurstev in več manevrskega prostora," še pojasni Arzenškova.
V zdravstvenem domu si zato prizadevajo, da bi družinska medicina pridobila status klinike, s čimer bi mladim z ambicijami omogočili napredek na akademskem nivoju in jih s tem pritegnili v večjem številu. Pomagale bi tudi finančne spodbude na področjih, kjer zdravnikov najbolj primanjkuje, sploh na ruralnih, še doda Arzenškova.
Protestne akcije zdaj niso moralne
Družinski zdravniki o protestnih akcijah, s katerimi so v preteklosti pritisnili na odločevalce, za zdaj ne razmišljajo. "V tem trenutku je moralno, da se ukvarjamo s cepljenjem in preprečevanjem širjenja covida-19," je jasna. Kljub temu pričakujejo pozornost ministra na tem področju. "Klasično je, da se vsi v politiki zavedajo pomena primarnega nivoja. Ampak ostaja v finančnem smislu zelo zapostavljen. Zahtevamo, da se to spremeni. Vse raziskave kažejo in to vidimo pri državah, ki so nam za zgled, da veliko vlagajo v primarno zdravstvo. S tem lahko rešimo 80 odstotkov težav pri ljudeh, da torej ne potrebujejo nadaljnje obravnave. Bolj ko imaš torej kvalitetnih teh 80 odstotkov, manj je napotitev," zaključi s pomenljivimi statistikami, ki doslej očitno še niso prepričale odločevalcev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
