V Mariboxu se je danes zbralo okoli 1200 osnovnošolcev iz 57 podravskih osnovnih šol. Z ogledom animiranega filma Življenje hišnih ljubljenčkov 2 so obeležili konec tekmovanja za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani, ki jo prireja stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva.
Preventiva ob bok cepljenju
Zobna gniloba je najpogostejša kronična bolezen otrok, ki se ne odziva na antibiotično zdravljenje, jo je pa mogoče preprečiti s preventivnimi ukrepi. Zato je namen tekmovanja ta, da bi otroci do konca življenja ohranili čiste in zdrave zobe. To pa zobozdravstvenim delavcem še kako uspeva. Na okrogli mizi z naslovom Zobno zdravje osnovnošolcev v mariborski regiji, ki je prav tako potekala v Mariboxu, so primerjali rezultate iz preteklih let. Če so še leta 1988 otroci zapuščali osnovno šolo s povprečno 6,19 okvarjenega, popravljenega ali izdrtega zoba na posameznega otroka, je to število v letu 2006 upadlo na 2,99 zoba, leta 2017 pa že na 1,71. “Gre za skromne pristope, ki dajejo izjemne rezultate. Sami imamo cilj, da pridemo do števila nič,” pravi Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. “Če je cepljenje v medicini doseglo, da smo rešili največ življenj, potem ocenjujem, da je preventiva v zobozdravstvu tista, ki dosega ključne premike v oralnem zdravju ljudi.”
Lažne novice in družbene zmote
Tekmovanje je letos zaključilo 752 osnovnih šol po Sloveniji. “Gre samo za en kamenček v preventivi, ki se širi med najmlajšimi,” poudarja Matej Leskošek, vodja vseslovenskega tekmovanja za čiste in zdrave zobe, ki ga je z letošnjim letom prvič izvedla tudi Estonija - zaradi majhnih sredstev samo v vrtcih. Leskošek je poleg Estonije izpostavil še problematiko Hrvaške, ki je leta 1991 ukinila vse šolske zobne ambulante. “Ker se je raven otroške preventive pri naših sosedih krepko zmanjšala, se dogovarjamo, da bi tekmovanje prevzele tudi hrvaške osnovne šole.”
Na okrogli mizi je bilo izpostavljeno tudi današnje zobozdravstveno stanje v Sloveniji, ki se med odraslimi slabša. “Nič ne pomaga, da skrbimo samo za preventivo otrok, treba je nastaviti kompletni sistem zdravstva in zobozdravstva v Sloveniji. Bistvena je preventiva tako otrok kot odraslih,” pravi Gorazd Sajko, predstojnik enote Zobozdravstveno varstvo v zdravstvenem domu. K slabemu ustnemu zdravju otrok veliko prispevajo tudi starši, ki v preventivi večkrat manjkajo, pravi Ingrid Merc Hribernik, zobozdravnica v Zobozdravstveni ambulanti za otroke in mladino. Zaznava, da so zraven neznanja v porastu tudi težave, ki jih prinašajo lažne novice in vzpostavljene družbene zmote, kot je ta, da je fluor v zobnih pastah škodljiv za posameznika, za otroke tudi smrtno nevaren. “Starši odklanjajo zobne paste s fluoridi, v ambulantah tudi topikalno aplikacijo s fluoridi - največkrat populacija, ki odklanja cepljenje.”
