Groza v oazi miru

Svetovljanska, nevtralna Avstrija je v zadnjih šestih letih, ko so številne evropske države trepetale pred naleti islamskih skrajnežev, ostala nekakšna neverjetna oaza miru v Zahodni Evropi. Pravzaprav čudno; na Dunaju so sedeži številnih mednarodnih organizacij in korporacij, mesto pa je nekakšen evropski New York. Talilnik vseh mogočih narodnosti in kultur.

Zdaj je udarilo tudi po Avstriji. Ponedeljkov napad, ki so mu z vso pravico hitro prilepili pridevnik teroristični, je še zavit v tančico skrivnosti, a nosi vse elemente taktike, ki so jo v številnih drugih primerih uporabljali pripadniki samooklicane Islamske države. Ta je z lansko ameriško likvidacijo njenega kalifa Abuja Bakra al Bagdadija doživela verjetno končni udarec, a tega ni moč reči za ideje, ki jih je pridigal njen voditelj. Džihad, sveta vojna proti nevernikom, ki jo je razglašal, v Evropi tli nekje pod površjem in se, če drugače ne gre, razrašča po socialnih omrežjih. Obveščevalne službe so ves čas opozarjale, da so po Evropi posejane posamezne speče teroristične celice in radikalizirani volkovi samotarji, in letos so udarili najprej v Franciji, zdaj severno od nas. Nihče ne dvomi, da bodo znova, vprašanje je le kje in kdaj.

Za dunajskega terorista Kujtima Fejzulaja, makedonskega Albanca, ki se je rodil v avstrijski prestolnici in tam preživel vse življenje, je značilno isto kot za mnoge pred njim. Ni prišel z begunci v migrantskem valu, rodil se je tam, kjer je potem ubijal. Toda očitno tam tudi bil potisnjen na rob družbe in tak lahek plen islamsko ideoloških lovcev na mlade glave. Prav nič čudnega ne bo, če bodo preiskovalci ugotovili, da nikdar ni stopil v mošejo, pa je kljub temu skušal odpotovati v Sirijo in se pridružiti Islamski državi. To je bila pot, na katero so s pomočjo interneta stopili mnogi mladi Evropejci arabskega porekla.

Kot zmeraj bo tudi tokrat teroristični napad spodbudil skrajno desnico, ki se je v zadnjih letih okrepila v številnih evropskih državah. Tu se začne začarani krog, ki mu ni videti konca. Ko se krepita skrajna protiislamska retorika in politika, se tudi zmerni pripadniki etničnih in verskih manjšin čutijo ogrožene. Na skrajno desno verbalno in drugo nasilje odgovorijo z nasiljem in dajo povod za nove pritiske na svojo skupnost. Zdi se kot zgodba brez konca.

Zato je bil še toliko pomembnejši miren, strpen in povezujoč odziv avstrijske politike, ki skrajnežem na obeh polih ni dala pobude za novo izživljanje. Moramo se zavedati, da ne gre za konflikt med kristjani in muslimani ali med Avstrijci in migranti, je dejal avstrijski kancler Sebastian Kurz. "Gre za boj med številnimi, ki verjamejo v mir, in peščico, ki si želi vojne." In dodal, da sovraštvo ne more biti tako močno kot avstrijska (multietnična) družba.

Državnik, po katerem bi se morali zgledovati mnogi.