Konec obdobja Boruta Pahorja, ki je po premierski funkciji in položaju prvega med poslanci v DZ oddelal dve predsedniški petletki, je sam po sebi mejnik v političnem življenju neke (še vedno mlade) države. Sploh zato, ker je instagramski predsednik posebej drugi mandat prepredel s številnimi kontroverzami, ki so razburjale predvsem levosredinski del politične in civilnodružbene scene. Uveljavila se je interpretacija, da je politična levica, ki je v poosamosvojitvenem času do Danila Türka trdno držala ključe predsedniške palače, v resnici vmes izgubila ta položaj. Četudi za neposredno izvoljenega predsednika velja krilatica, da mora biti pravičen vladar vsem ljudem, je predsedniška funkcija močno politična: simbolno, moralno in tudi po nekaterih pooblastilih. Za Pahorjevo nasledstvo se bosta v drugem krogu pomerila Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Razplet glede na javnomnenjska merjenja ni presenetljiv.
Duel na levi sredini je zaznamoval prvi polčas, v tem volilnem bazenu sta se udarila Nataša Pirc Musar, ki sta jo v kampanjo pospremila in pred njenim iztekom spet podprla nekdanja predsednika Kučan in Türk, in Milan Brglez. Slednjega sta v predsedniški ring na koncu, domala pet pred dvanajsto, poslala SD in novonastalo Gibanje Svoboda, ki je premočno dobilo parlamentarne volitve aprila. Robert Golob se je tik pred finišem kampanje, ki je bila medijska, manj pa terenska, zapletel v ostrejšo konfrontacijo s Kučanom, kar je potrdilo politične konflikte v ozadju. Dvoboj je dobila nestrankarska Pirc Musarjeva, za katero doslej ni veljalo, da je del klasičnega levega političnega establišmenta, a jo je Kučanova podpora učvrstila v tem delu politike. Tako rekoč prva je vstopila v kampanjo, toda vmes začela izgubljati zalet, načele pa so jo družinske premoženjske zgodbe. A na koncu je gladko zdržala pred Brglezom. Njegov poraz ni brez sporočil in posledic za vladajoči SD in predvsem Svobodo, ki je načrtovala močan politični kapital iz parlamentarne tekme prenesti v jesenski del volilnega leta. Za zdaj neuspešno, val Svobode jenja. Zmagovalec prvega kroga Anže Logar je ob osrednji zgodbi teh volitev, obenem pa z izdelanim modelom distanciranja od SDS in Janeza Janše, preoblečen v spravna oblačila po pahorjanskem kroju, le pridobival. Naposled je dobil prvi krog, četudi so se njegovo sprenevedanje, izguba spomina na SDS-čase in njihove radikalnosti proti koncu bolj izkristalizirali. Velja dodati, da je Logarjev rezultat, ki po deležu volivcev presega domet SDS, le potrdil, da je glavna omejitev za SDS ravno Janša.
Za drugi krog ostaja temeljno vprašanje, ali se spet v notranje boje zaplezana levica lahko konsolidira in mobilizira okoli Nataše Pirc Musar. Torej tudi podporniki SD in predvsem Gibanja Svoboda, katerega javnomnenjski rejtingi so se oktobra (skupaj z vladnimi) prvič resneje obrnili navzdol. V tem primeru ji bo bistveno lažje. Za Logarja je bolj ali manj jasno, kaj še lahko posrka in pobere. Med tem so na levi sredini stvari ponovno bistveno bolj zapletene. V veliki meri so povezane s tem, ali se bo volilno telo, ki je letos enkrat že odstavljalo Janšo, spet v podobni meri motiviralo, da gre na volitve. Nižja volilna udeležba kaže, da ne bo povsem enostavno, predsedniške volitve so v osnovi - gre za spopad osebnosti, slogov in vizij o državi - drugačne od parlamentarnih. Tam je bil uspeh Goloba, ki je ostal brez kandidata v drugem krogu, v pomembni meri pognan z antijanšizmom. Janša je trenutno v opoziciji, kar v celotnem kontekstu ni nepomembno. Predvsem pa na volitvah nič ni samoumevno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
