Darja Kocbek
Denarja za odpravo posledic poplav bo na voljo dovolj, je predsednik vlade Robert Golob zagotovil, potem ko je prispevek EU obljubila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Že prej je ocenil, da škodo merijo v milijardah evrov. Ob tem podatku bo Bruselj prispeval manjši del potrebnega denarja. Večina ponudbe, s katero je prišla Ursula von der Leyen v Slovenijo, so namreč posojila. Pri odločanju za njihov najem bo potrebne precej previdnosti, saj se zelo hitro lahko izkažejo kot zelo draga ponudba in bo vlada prisiljena precejšen znesek denarja, ki bi ga lahko namenila za protipoplavne ukrepe, v prihodnje nameniti za odplačevanje tega dolga.
Iz solidarnostnega sklada po besedah predsednice komisije EU lahko prispeva do 400 milijonov evrov, torej niti pol milijarde evrov. Pri tem ni rečeno, da bo Slovenija celoten obljubljeni znesek tudi dobila. To so edina nova sredstva, saj so v tem skladu na voljo sredstva za pomoč državam članicam, ki jih prizadenejo različne nesreče. Druga vreča, ki jo je omenila Ursula von der Leyen, je sklad za okrevanje po pandemiji. Iz njega Slovenija po njenih besedah lahko dobi do 2,7 milijarde evrov posojil. V tej vreči imajo države članice na voljo posojila že od leta 2020. Večina se za najem teh posojil ni odločila zato, ker pogoji niso bili dovolj ugodni oziroma so se same lahko ugodneje zadolževale. To je bilo, še preden je Evropska centralna banka (ECB) začela dvigovati obrestne mere, a glede tega ni bistvenih sprememb. Že spomladi so namreč iz Bruslja začele prihajati informacije, da se je zaradi dvigov obrestnih mer zadolževanje krepko podražilo tudi za Evropsko komisijo. Vsekakor pa za Slovenijo to ni nov denar, ampak samo ponudba, da porabi tisto, česar prej ni nameravala porabiti.
Zanimivo je, da Ursula von der Leyen ni omenila možnosti, da bi nepovratna sredstva, ki jih ima Slovenija na voljo v okviru sklada za okrevanje in odpornost in jih je treba porabiti do konca leta 2026, preusmerili v sanacijo škode po poplavah s spremembo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Predlog za spremembo tega načrta, v katerem je vlada pred počitnicami, torej pred ujmo, predlagala zmanjšanje zneska za protipoplavne ukrepe, ima namreč Evropska komisija še na mizi za potrditev. Delo za preusmeritev čim večjega dela nepovratnih sredstev iz tega načrta tja, kjer so zdaj najbolj potrebna, bi lahko začeli takoj. Glede na to, da med državami članicami za povratna sredstva ni prav veliko zanimanja, bi Ursula von der Leyen očitno rada zdaj čim več teh sredstev unovčila v Sloveniji. Tretja vreča so kohezijska sredstva. Tudi to niso nova sredstva. So pa nepovratna sredstva, ki jih je tudi mogoče deloma preusmeriti v projekte za odpravo škode in izvedbo projektov za protipoplavno zaščito ogroženih območij.
Ključno pri porabi denarja, ne glede na to, ali gre za evropskega ali domačega, za nepovratna sredstva ali posojila, bo poleg hitrega odziva, da ga preveč vpletenih ne bo videlo samo kot kepo masla in bo njihov glavni cilj, da bi si z njim čim bolj omastili roke. In seveda, da bo prišel v prave roke, tistih, ki ga na poplavljenih območjih najbolj potrebujejo.
