(KOMENTAR) Izziv za policijo

V prve tri stavke bi zagotovo lahko zložili vse tisto, kar se ob dogodkih, ki s(m)o jih bili priča pred knjigarno Mariborka, mora povedati. Da v tej državi nikoli in nikdar ne sme in ne more biti prostora za tisto, kar smo kot popolnoma nesprejemljivo zapisali v zakonodajo in ne nazadnje tudi v najvišji državni akt. In ob vsakem primeru homofobnih napadov in groženj bi morali - začenši s policijo, ki je prva poklicana za takšne primere - skočiti na noge. Pa se nekako zdi, da ne bomo/bodo. Kaj pa se ne nazadnje pri tisti knjigarni gredo in po nepotrebnem izzivajo. Kako zgrešeno razmišljanje. In če zna biti prevladujoče, je nekako krivično pokazati s prstom zgolj na policiste, ki se s "primerom Mariborka" ukvarjajo nekako pišmevuhovsko. In če so se pri zadnjem v seriji incidentov menda ustavili le za nekaj minut z dobrohotnim predlogom, naj mavrične zastave umaknejo, in se brez zapisnika tudi odpeljali, se velja vprašati, kaj je šlo (tako zelo) narobe. Ker je šlo.

Policisti, ki jim je razreševanje incidentov na Koroški cesti v Mariboru nekako odveč, niso (v celoti) krivi. Nobena skrivnost ni, da se kot hudič križa izogibajo posamezna dejanja okvalificirati kot kazniva dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ker jih je težko preiskati, še težje spraviti "naprej", ker terjajo dodatne napore in znanje, ker so, po domače, "zagamani". Pa še zakonodaja je žal napisana tako, da je dejanje zelo zelo težko dokazati. Zatorej je bilo vseeno pozitivno presenečenje, da so s PU Maribor sporočili, da je v igri tudi sum storitve tovrstnega kaznivega dejanja. In da imajo "ničelno toleranco do takšnih dejanj". Vse lepo in prav, a eno je načelno zaklinjanje, drugo pa realnost. To, da je policistom lažje tak incident okarakterizirati kot krajo ali poškodovanje tuje stvari, je znak, da ni energije za obravnavanje zahtevnejšega kaznivega dejanja, hkrati pa tudi opozorilo za vrh ministrstva in policije, da bo moralo veliko več truda vložiti ne zgolj v opolnomočenje policije za tovrstna dejanja, pač pa jih tudi opogumiti, da se takšnim primerom - kljub neustreznim zakonskim določilom - ne izogibajo.

Ker v vse bolj zaostrenih družbenih razmerah, kjer skrajne desničarske skupine, tudi tiste z neonacističnim predznakom, postajajo vse bolj pogumne - ne nazadnje imajo tudi pri nas zaščito ene od političnih strank -, se ni in ne bo ustavilo zgolj pri skupnosti LGBT ali migrantih, pač pa se bo in se že dolgo širi tudi na vsa druga sovraštva. Da se skrajna gibanja krepijo, so ne nazadnje nakazale evropske volitve, z njihovo umestitvijo v politični prostor pa nekoč popolnoma nesprejemljiva stališča in dejanja postajajo - normalna. Od tod do Mariborke pa je le majhna mariborska ulica. Prav zaradi tega in zaradi tega, da bo Slovenija varen, prijazen in vključujoč prostor, je in bi bilo prav, da se vsak tak primer obravnava s skrajno resnostjo. Za začetek s tem, da polovijo in v sodno dvorano odpošljejo "junake" s Koroške ceste, čeprav seveda ni vse v represiji in kaznovanju. Za vse ostalo so tu druge institucije, v prvi vrsti pa izobraževalni sistem in starši. A ne tisti, ki svoje problematične mulce v šoli branijo z odvetniki.