Prejšnji petek okoli šestih popoldne se je nekaj deset traktorjev zbralo na Petrolovem bencinskem servisu v Vučji vasi, od koder so krenili proti Murski Soboti. Navidezno spontana akcija, s katero so se želeli pridružiti protestnemu valu kmetov po Evropi. Večina prekmurskih kmetov, s katerimi smo govorili, še nekaj ur pred tem dogodkom ni vedela nič o tem. Kasneje so izvedeli, da naj bi šlo za akcijo “mladih kmetov”, ki so se organizirali preko družbenih omrežij. Naposled pa so ugotovili, da za dogodkom stojijo kmetje blizu SDS. Omenjeni traktoristi so se podali čez Muro z namenom, da bi še na drugi strani sprožili iskrico upora proti vladi. A zadeva je bila slabo zamišljena. V temi traktorji na ulici niso prišli do izraza, prav tako se jih v pomurski prestolnici ni zbralo nič več. Dan pred tem so podobno akcijo pripravili v Celju, a tudi v tem primeru večina nacionalnih medijev ni nasedla igri opozicijske stranke.
Janez Janša za zdaj med kmeti nima mobilizacijske moči, da bi jih lahko spravil v Ljubljano na vseslovenski protest, sicer bi traktorji verjetno že stali pred parlamentom. Za to potrebuje kmečke stanovske organizacije, ki pa čakajo, kaj se bo izcimilo iz pogajanj z vlado. A SDS počasi in vztrajno širi svoj vpliv med kmeti, da bi lahko v prihodnosti posredno bolj vplivala tudi na kmetijske organizacije. Tam želi nadomestiti anemično SLS, a ta ni edini krivec za to.
S tem, ko SDS uspešno prodira v kmečke strukture, se namreč šele kažejo vse razsežnosti vladnega odpiranja fronte s kmeti. Vzvišen odnos politike do panoge in stroke, ki je dosegel vrhunec v predlogih zakonov o zaščiti živali in KGZS, zdaj največji opozicijski stranki omogoča širitev interesnega prostora tam, kjer v preteklosti ni bila posebno močna.
Tudi vodstva stanovskih organizacij se morajo zamisliti.
To pa pomeni, da je tam prostor tudi za druge politične stranke, in doslej je vsaki vladi uspelo s kmeti skleniti kompromis in tudi pridobiti del njihove podpore. To so v preteklosti vedeli tudi številni levi politiki, zato te baze niso nikoli zanemarjali, konec koncev je dolgoletni kmetijski minister Dejan Židan bil tudi predsednik stranke Socialni demokrati.
Drugi nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek zdaj kot predsednik Foruma za kmetijstvo SDS hodi po terenu, na pogovornih večerih s kmeti razpravlja o njihovih težavah in razmišlja o rešitvah. Dela torej vse tisto, kar bi moralo delati vodstvo kmetijskega ministrstva, ki pa je bilo pol leta odsotno. Aktualna oblast se obnaša, kot da bi želela iz kmeta ustvariti razrednega sovražnika. V Sloveniji je še vedno več kot 60 tisoč kmetij, kar lahko pomeni še precej več glasov. Samo skrajno kratkoviden politik bi se samovoljno odrekel takšnemu bazenu volivcev samo zato, da bi ugodil peščici nevladnikov ali koalicijskih poslancev.
A tudi kmetje si s tem, ko dopuščajo SDS vedno večji vpliv, delajo medvedjo uslugo. Predvsem v odnosu do preostalega, še posebej urbanega dela prebivalstva Slovenije. SLS kljub svojemu konservativnemu predznaku ni bila nikoli ideološko radikalna stranka in je bila sposobna sodelovati tako v desnih kot levih vladah. Na drugi strani levi politični pol slovenskega političnega prostora SDS dojema povsem drugače. Tudi vodstva stanovskih organizacij se morajo ob tem zamisliti, saj v javnosti nastaja vtis, da ne obvladujejo razmer v lastnih vrstah.