Danes v Večeru pišemo o dogodkih, ki so začeli v zadnjih mesecih potihoma tresti kinematografsko sceno na Štajerskem. Na eni strani se je znašel Cineplexx, del verige avstrijskega multinacionalnega podjetja, na drugi strani pa podjetje štirih manjših štajerskih kinematografov. Prvi naj bi kršil zakon o javni rabi slovenščine, predstavnik drugega naj bi bil z glasnim opozarjanjem na te kršitve kriv nadlegovanja. Zadeva je v prehodu iz poletja v jesen močno eskalirala. Nekaj, kar se je začelo z zbadanjem na družbenih omrežjih, je preraslo v konkretna in odločna dejanja, ki vključujejo umik filmov, grožnje s tožbami in prijave kriminalistom. Seveda avstrijske multinacionalke in na škodo majhnih prikazovalcev.
Če bi se tožbe res zgodile, bi to lahko pomenilo tudi konec predvajanja filmov v krajih, za katere skrbi štajerska kino veriga
Ne glede na to, na čigavo stran se boste ob branju članka v tem sporu postavili, nekaj drži kot pribito. Agresiven pristop Cineplexxa in distributerja Con Film je za majhno filmsko tržišče, kakršno je slovensko, sila nenavaden. Kina v manjših krajih in tudi mestna art kina, ki so se znašla na tarči avstrijske multinacionalke, namreč delujejo kot javni zavodi ali pa manjša podjetja in so zaradi usmerjenosti v art program in manjše baze obiskovalcev pogosto na robu preživetja. Tudi zato celo med konkurenčnimi mestnimi prikazovalci in njihovimi distributerji pogosto velja načelo medsebojnega sodelovanja. Res je, kot na vsakem drugem področju se tudi na tej sceni pojavijo konflikti, a najpogosteje vidimo, da se spori razrešujejo z mižanjem na eno oko ali z neformalnimi dogovori in stiskom rok, ne pa preko sodnih klopi ali s kriminalističnimi preiskavami. Na sceni namreč še vedno obstaja jasna zavest, da imajo prav ta manjša kina zunaj največjih mest pomembno vlogo pri zagotavljanju javnega interesa po dostopu do kulture, saj skrbijo za reden filmski program v okoljih, kjer ni večjih multipleksov, kakršen je denimo Cineplexx.
Cineplexxova agresivna dejanja torej presenečajo zato, ker kot izkušen akter na slovenski sceni tudi sami še kako dobro vedo, da bi, če bi se napovedane tožbe in drugi ukrepi proti manjšim kinom res zgodili, to lahko pomenilo tudi konec predvajanja filmov v krajih, v katerih za prikazovanje skrbi štajerska kino veriga. S tega vidika se postavlja naslednje vprašanje: ali niso morda tovrstni nenadni umiki filmov in pravne grožnje prikrit povod za to, da bi avstrijska multinacionalka s štajerskega trga izrinila male prikazovalce v mestih, kakršno je Slovenska Bistrica? Če namreč ljubiteljice in ljubitelji filma v teh krajih ne bi imeli možnosti gledati filmskih projekcij v svojem okolju, bi se bili primorani voziti v večja mesta (Maribor, Celje, Murska Sobota), kjer ima Cineplexx svoje dvorane.
Že kmalu bo jasno, kako daleč je Cineplexx pripravljen iti v uresničevanju svojih groženj. Za zdaj ne kaže, da bi se konflikt lahko razrešil, niti takrat ne, ko se bo o domnevnem prekršku izjasnil inšpektorat za kulturo in medije, ki odloča o kršitvah javne rabe slovenščine. Vseeno si je težko predstavljati, da bi se vsi napovedani pravni ukrepi izvedli. Še posebno zato, ker obiskovalke in obiskovalci kin zagotovo ne bi povsem brez odziva sprejeli takšnih potez avstrijske multinacionalke.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
