(KOMENTAR) (Ne)smiselnost obdavčitve nepremičnin

Nepremičninski davek, kot ga napoveduje vlada, je še ena izmed idej, ki so na papirju smiselne, v praksi pa se lahko hitro sprevržejo v polovičarstvo, daleč od učinkovite rešitve. Govorimo o davku, ki naj bi odpravil težave na nepremičninskem in najemnem trgu, hkrati pa prinesel sredstva za razbremenitev dela. A ko podrobneje preučimo pomisleke strokovnjakov, hitro postane jasno, da smo spet priča politiki, ki ne zmore preseči lastne birokratske zmedenosti in strahu pred političnimi posledicami.Začnimo pri osnovnem problemu: izvzetje prve nepremičnine iz obdavčitve. Na prvi pogled se to zdi smiselno in socialno pravično, saj ščiti primarna bivališča državljanov. Vendar ob tem, kot opozarja nepremičninski strokovnjak Marko Novak, drastično zmanjša obseg obdavčljivih nepremičnin. To pomeni, da bo večina lastnikov, ki živijo v razkošnih nepremičninah, popolnoma oproščena davka, medtem ko bosta trgovka in njen mož, ki oddajata drugo, bistveno manj vredno nepremičnino, dodatno obremenjena. Kakšna socialna pravičnost je to? To ni davek na premoženje, ampak davek na administrativno srečo. Napoved, da bo davek motiviral za oddajo lastnike praznih nepremičnin, je prav tako naivna. Očitno vlada ni pomislila, da bo marsikateri lastnik preprosto izpraznil nepremičnino in čakal na presečni datum, da si zagotovi ugodnejšo davčno obravnavo. Tisti, ki že danes oddajajo, ne bodo motivirani s 500 evri letnega prihranka, saj je tveganje poškodbe nepremičnine ali neplačevanja najemnine precej večje od morebitnih davčnih olajšav. Brez sistemskih sprememb, ki bi zagotovile pravno varnost (tudi) najemodajalcem, ta ukrep torej ne bo prinesel skoraj nobenih sprememb na trgu.Teoretični davčni izplen okoli 50 milijonov evrov letno je še en dokaz o skromnosti tega predloga. V kontekstu 2,5 milijarde evrov, kolikor država zbere z dohodnino, je to kaplja v morje. Če bi teh 50 milijonov porazdelili med najšibkejše zavezance, bi ti pridobili simboličnih 250 evrov na leto - zanemarljivo malo glede na težave, ki jih ta davek lahko povzroči. Novak pravilno opozarja, da bi moral izplen znašati vsaj 100 milijonov evrov letno, da bi lahko govorili o resnem prispevku k razbremenitvi dela. Še večji problem pa je, da ta predlog ne zajema dejanskega problema - kopičenja premoženja. V Sloveniji je vrednost nepremičnin ocenjena na 280 milijard evrov, vrednost finančnega premoženja pa na dodatnih 100 milijard evrov. A vlada se raje osredotoča na površinske rešitve, kot je davek, ki bo obremenil predvsem tiste z eno dodatno nepremičnino, medtem ko bodo bogati lastniki zaradi luknjaste zakonodaje še naprej ohranjali svoje privilegije.Ali bodo imeli dovolj politične volje, da izvedejo resne spremembe, je drugo vprašanje, na katero si danes težko odgovorimo. Glede na dosedanje izkušnje je velika verjetnost, da bomo dobili še en simboličen ukrep. V tem primeru bomo znova priča zapravljeni priložnosti, ki jo bodo plačali prav tisti, ki so že danes najbolj obremenjeni. Bomo dobili še en simboličen ukrep, ki lahko prinese več škode kot koristi?

(KOMENTAR) (Ne)smiselnost obdavčitve nepremičnin

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano