(KOMENTAR) Poslovna in politična šlamastika

Po medijskih razkritjih o popolnoma neprimerni stavbi na ljubljanski Litijski cesti, ki jo je pravosodno ministrstvo kupilo za sodstvo, so se zdaj zagnala vsa kolesa. Na ministrstvu poteka notranja revizija, preiskava poteka na Nacionalnem preiskovalnem uradu, v interesu države se je vpletlo državno odvetništvo. A vse to je prepozno, veliko prepozno. 

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan tudi po včerajšnjem sestanku s premierjem Robertom Golobom - presenetljivo, je treba priznati, glede na minule poteze predsednika vlade pri ministrovanjih -  za zdaj ostaja ministrica. Četudi bi glede na informacije, ki prihajajo v javnost, morala oditi. Sama. A ker tega ni storila, bi moral reagirati predsednik vlade. Kar nekaj ministrov se je zamenjalo, ker predsednik vlade vanj ali vanjo ni mogel več zaupati, z njim ali njo sodelovati. Toda če obstaja kdo, ki je popolnoma izgubil svojo kredibilnost, je to pravosodna ministrica. Tista, ki se je podpisala pod sporno pogodbo, s katero je ministrstvo, torej davkoplačevalci, za zapuščeno stavbo preplačalo kar nekaj milijonov. Nenehno lahko ponavlja, da so vse skupaj pripravile strokovne službe ministrstva, ki jim je zaupala, zamenja lahko prav vse, ki so tako ali drugače bili v posel s sodno zgradbo na Litijski cesti vpleteni, vse to pa ne bo spremenilo dejstva, da je pogodbo podpisala sama. In je tako ne le objektivno odgovorna za ravnanje ministrstva, ampak je njena odgovornost prav to, njena in torej subjektivna.

Še toliko večja je šlamastika afere sodna stavba, ker je v nakup vpleteno ministrstvo, ki bi moralo dalje najbolj strokovno in zavzeto slediti zakonom in pravu, ki je tako rekoč varuh naše pravne države. In kot je že popolnoma jasno, da so v poslu s primorskim podjetnikom padle vse pravne norme, vse zakonske varovalke, ministrica še kar naprej javnosti razlaga, da je treba preveriti posel. Potem ko je ta že zaključen, pogodba podpisana, denar nakazan. Pa se ne ve niti, koliko je objekt velik, kaj šele, koliko je v resnici vreden.

Zakaj Robert Golob prav pri Dominiki Švarc Pipan ne odreagira tako odločno, kot je kdaj prej, lahko le ugibamo. Še posebej, ker sta premier in ministrica že pri tematiki sodniških plač delovala povsem razglašeno. Ministrica je od začetka zagovarjala ureditev sodniških plač v kompletu z drugimi v javnem sektorju, premier pa je mimo ministrice sodnikom kot "happy end" obljubil dodatek. Ko tega zakonito ni bilo mogoče izplačati, je ministrica iskala rešitve v zakonih, a tedaj na vladi več politične volje ni bilo, v ospredje je stopilo to, kar je ministrica zagovarjala na začetku. Zakaj pravosodna ministrica ob neskriti kontradiktornosti svojega in premierjevega početja ni že tedaj pomislila, da bi odšla, ve le sama. Kot tudi to, zakaj se tega ministrskega stolčka tako močno oklepa v zadnjih dneh.

Da je potrebnega nekaj časa, da se ugotovijo vse okoliščine in raziščejo vsa dejstva, je dejala Tanja Fajon, predsednica SD, stranke, iz katere prihaja tudi ministrica za pravosodje. Nihče nima bianko zaupanja, je poudarila. Pravosodna ministrica ga nima niti kanček več. Zakaj je torej še ministrica?