Je koga sploh še presenetilo, da je Izrael Hamasu očital, da je odstopil od delov dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, ki sta ga strani ob posredovanju Katarja, Egipta in ZDA sklenili v sredo zvečer? Spričo tega izgovora izraelska vlada še ni potrdila dogovora. Sprva je bilo namreč predvideno, da bi izraelski varnostni kabinet o dogovoru glasoval včeraj, pred uveljavitvijo pa bi ga potrdila še vlada. Pravijo, da se bo vendarle zgodilo jutri.
Dogovor iz Dohe predvideva, da premirje začne veljati v nedeljo. A od tedaj je bilo v Gazi do sinoči od izraelske roke ubitih še 81 Palestincev več. Kakorkoli, izraelska vojska je v maščevalnem pohodu, ki traja že 15 mesecev po sprožilnem momentu 7. oktobra lani - ko sta Hamas in Islamski džihad v brutalnem terorističnem stilu napadla Izrael in zajela okoli 250 talcev - v Gazi ubila več kot 45 tisoč civilistov. Nepojmljivo bi za ves civilizirani svet moralo biti, da je med temi ubitimi kar dve tretjini žensk in otrok. Vojaška ofenziva na palestinsko enklavo - kakor da bi se Izraelci učili od svojih krvnikov med drugo svetovno vojno, nacistov - poteka mimo vseh zavez, zlasti mednarodnega humanitarnega prava. Zategadelj je Izrael v Haagu predvsem zavoljo Južnoafriške republike soočen s tožbo pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), Mednarodno kazensko sodišče pa je izdalo tiralico za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in njegovega zdaj že bivšega obrambnega ministra Joava Galanta. Ter tudi zoper enega od poveljnikov Hamasa Mohameda Deifa. Kar mimogrede opazimo, je porazno dejstvo, da se Slovenija tožbam ni pridružila, čeprav je lani poleti Palestino priznala kot državo. Izgovor za to zadržanje verjetno je, da je država vpeta v asociacije in zavezništva, ki še oportuno kalkulirajo. Sploh pred vnovično inavguracijo Donalda Trumpa za predsednika najmočnejše sile, ZDA.
Če se vam zdi premier Benjamin Netanjahu v prenesenem pomenu Satanjahu, je v njegovi vladi očitno še več satanskih ministrov, ki zavračajo dogovor. Ti bi hoteli vse Palestince v Gazi masakrirati in, kako ironično, pometati v morje, da bi lahko tam ustanavljali nova naselja judovskih kolonistov. Kakor to kriminalno počnejo na Zahodnem bregu. Ko se zdaj Hamasu očita, kako natančno v dogovoru o premirju prebira vsako besedo, gre mimo vsega sveta, da sme Izrael zadržati pravico nadaljevati napade, če oceni, da mu grozi nevarnost. To vsebuje tudi že dogovor Izraela s Hezbolahom o ustavitvi ognja v Libanonu, pa od tam vedno znova prihajajo poročila o izraelskih kršitvah prekinitve ognja.
Naj bo. Dogovor o premirju, pa magari krhko, vseeno daje upanje palestinskim civilistom, da se masaker nad njimi konča, pa tudi Izraelcem, da se okoli 60 njihovih še živih talcev vrne domov. Da sta strani prišli do premirja tik pred še enim Trumpovim mandatom, ni naključje. Ameriška administracija je očitno odigrala klišejsko vlogo dobrega in slabega policaja: dobrega Joeja Bidna in slabega bodoča Trumpova, ki je Bližnjemu vzhodu ob nadaljevanju konflikta obljubil pekel.
Vendar miru ne bo, dokler ne bo konca okupacije, dokler ne bo zmagalo mednarodno pravo in dokler ne bodo krivci obsojeni za vojna hudodelstva oziroma za genocid. Fino bi bilo, če takoj na območje pridejo mednarodne mirovne sile in preiskovalci zločinov ter tudi novinarji, sploh pa humanitarna in medicinska pomoč za prebivalstvo, čemur naj sledi napor za obnovo svetopisemsko uničene dežele.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
