Gospodarstvu je treba prisluhniti in podporno okolje prilagoditi skupnim smernicam, je bilo med drugim slišati na nacionalni konferenci o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva, katerega hrbtenico da tvori prav izvoz. Izrazita odvisnost od izvoza v evropske države, kamor slovenska podjetja izvozijo kar 85 odstotkov svojega blaga in storitev, je lahko tudi past, kar je potrdilo tudi nedavno negotovo obdobje. Globalni problemi so pred vrati in zanašanje zgolj na evropsko tržišče ne bo zadostovalo, kajti slednje je tudi zelo ranljivo. Bo pa opora izvozu slovenskega gospodarstva v bodoče tudi razvijajoča se diplomacija, ki plete svoje mreže tudi v doslej slabše ali sploh ne zastopane regije.
Da je povezovanje ključno za ustvarjanje zgodb, je zdaj jasno domala vsem, se pa znova potrjuje, da je od besed do dejanj pot daljša, kot se morda zdi na prvi pogled. Nimamo težav z nastopanjem, pač pa s predstavljanjem svojih zgodb. Vsak vodja, direktor lahko začne pri sebi. Kisik iz sobe mora potegniti tako, da mu vsi sledijo, in to brez vprašanj. Kako slovenski vodje, direktorji navdušujejo svoje sledilce? Jih sploh?
Samozavesti manjka, opozarjajo poznavalci razmer, in zadostovalo bi že toliko ambicioznosti, da bi želeli biti povsod prvi. Kajti to, da nastopamo na evropskem tržišču, ki velja za najbolj razvit del sveta, je močna referenca. In, da, o prvakih v prihodnosti bo odločalo povečanje dodane vrednosti, pri čemer je dobra popotnica to, da je slovensko gospodarstvo vpeto v trende.
Če zmoremo uspeti v Evropi, na najbolj razvitem trgu, nam lahko uspe kjerkoli
Tudi proces reindustrializacije Evrope je prav z vidika pozicije višanja dodane vrednosti za Slovenijo lahko velika priložnost. Zelo dobre koščke sestavljanke imamo v žepu, strokovnost je naš adut, je pa te koščke nujno povezati v smiselno celoto. In tudi zato sodelovanje, iskanje sinergij.
Čeprav se morebiti zdi banalna, celo populistična trditev, da je Slovenija ustvarjena za trajnostni razvoj ter da ima v svetu, usmerjenem v trajnost, priložnost doseči presežne rezultate, pa ob dejstvu, da marsikdo po svetu pogreša in zato ceni pitno vodo, čist zrak, gozdove in zeleno naravo, ti atributi Slovenije vendarle niso tako samoumevni. In ustvarjajo razliko, ki naši državi ne le v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu prinaša dragocene točke v kategoriji okolja za zeleni prehod.
Da je zdaj še članstvo v Varnostnem svetu OZN prineslo reset, nov start za slovensko izvozno gospodarstvo pa tudi za znanstvenoraziskovalno dejavnost, kulturo, športno diplomacijo, turizem in druga področja, ocenjuje politika. Pravi, da bo z roko v roki z gospodarstvom izkoristila priložnosti, ki se ponujajo ne le v Evropi, temveč v svetu. Spoznanje, da nam lahko, če zmoremo uspeti v Evropi, na najbolj razvitem trgu, uspe kjerkoli, je pomembna popotnica na tej poti. Za samozavest.