(KOMENTAR) Všečno, a premalo premišljeno

Zastarela flota helikopterjev je bila pred šestimi leti kriva, da so policisti helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP) predali vojski. Zdaj - beri v dveh letih - jo bodo dobili nazaj z nakupom dveh novih namenskih helikopterjev. Ob tem podatku tisti, ki se poklicno, torej strokovno ukvarjajo z nujno medicinsko pomočjo v zraku, prvič globoko vdihnejo. Kajti ni policija tista, tudi ne notranje ministrstvo, pod okrilje katerih bi morala soditi ta nujna pomoč. Stoodstotno so prepričani, da bi moralo sistem vzpostaviti zdravstveno ministrstvo, torej bi HNMP moralo krovno soditi pod to ministrstvo. Kot sodi že sedaj nujna medicinska pomoč. Pa se je vlada odločila drugače. Všečno odločitev je poslala v javnost, v dolgoletnih debatah, kako pomembna je ta hitra oblika pomoči, se zdaj le nekaj premika. A bolj kot strokovna je ta odločitev politična. Iz reševalskih vrst namreč prihaja glasni pomislek, da je jasno, katere so prioritete policijskega dela. Nujna helikopterska medicinska pomoč na tem seznamu ni pri vrhu in kaj lahko se zgodi, da bosta v primeru poplav, kot so bile lanskoletne, ali požarov, katerega posledice so na Krasu še vidne, oba helikopterja ostala trdno na tleh. Načrti o zaposlitvah pilotov in letalskega osebja so sicer v policiji smeli, a bati se je, da so precej nerealni. Kadrovski bazen pilotov in strokovnega letalskega osebja je v Sloveniji zelo majhen. Očitno je to jasno tudi notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju, ki javno vabi v te vrste študente strojne fakultete. 

Za zdaj se bazi za HNMP načrtujeta na brniškem in mariborskem letališču. Da Slovenija potrebuje v te namene tretjo bazo na jugovzhodu države, že dalj časa glasno opozarjajo reševalci. A za zdaj politika o tej lokaciji še ne govori. Tudi obe omenjeni letališči reševalcem nista po godu. Brniško je neprimerno tako zaradi vremena kot zaradi dejstva, da je mednarodno letališče. Tudi mariborsko ni primerno. V tujini je malo baz za reševalno helikoptersko pomoč na letališčih, helidromi so zgrajeni zunaj njih. In za uspešno vzpostavljen sistem helikopterske nujne medicinske pomoči sta, četudi bo baz v prihodnosti kaj več, zgolj dva namenska helikopterja premalo. Vsi helikopterji, ki so večnamenski, namreč najprej poletijo v druge naloge, kar se je že večkrat izkazalo doslej, nujna medicinska pomoč pa ostaja prevečkrat na tleh.

Strokovnih pomislekov zoper predlagane rešitve je tako več kot dovolj. Pozdravljeni so premiki na tem področju, saj smo znotraj EU še edina država, ki sistema HNMP nima urejenega, četudi ga izvajamo že več kot dve desetletji. V večini evropskih držav je standardni čas aktivacije helikopterja tri do pet minut - od klica do vzleta, pri nas je ta veliko daljši, od deset do petnajst minut. Kar je v boju za človeška življenja, ko je lahko odločilna vsaka sekunda, še kako pomembno. A če je politika končno našla voljo, da to področje uredi, bodo parcialne rešitve, ne pa sistemske, premalo za učinkovito reševanje človeških življenj. Predvsem pa bi politika morala bolj poslušati stroko, ki je na ustrezno ministrstvo v minulih letih poslal že dolg spisek ustreznih rešitev. A ta je očitno pristal v kakšnem predalu. Morebiti bodo v prihodnjih letih, ko naj bi se sistem HNMP pri nas dokončno dodelal, našli nekoga, ki jih bo upošteval.