(KOMENTAR) Vzpon

Evropske volitve ne bodo prinesle revolucije, pa čeprav se je volilno telo starega kontinenta precej nagnilo na desno, celo na skrajno desno. Vendar za zdaj še ne dovolj, saj so dosedanje tri vodilne politične grupacije, to so Evropska ljudska stranka (EPP), Socialisti in demokrati (S&D) ter kljub hudemu porazu Prenovimo Evropo (Renew), obdržale primat.

Bolj je zbodlo v oči, da so pridobile desničarske in celo skrajno desničarske stranke, ki se povezujejo v politične skupine Konservativcev in reformatorjev (ECR) ter Identiteto in demokracijo (ID). Čeprav ti suverenistični skupini na nivoju EU morda le nista toliko pridobili, kot so mnogi napovedovali, pa so njihove članice v dramatičnem vzponu tudi v zelo pomembnih državah članicah. Tako je v Franciji na evropskih volitvah premočno zmagal Nacionalni zbor in predsednika Emmanuela Macrona prisilil v razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Tudi Bratje Italije postfašistične premierke Giorgie Meloni so premočno zmagali. V Avstriji so svobodnjaki povozili vladajočo koalicijo in opozicijske socialdemokrate, kar je zanje tudi ugodna napoved za jesenske nacionalne volitve. Opozicijska skrajno desna AfD se je v Nemčiji zavihtela na drugo mesto, pa čeprav so jo zavoljo škandalov in gotovo tudi zaradi občutka ogroženosti tik pred volitvami celo izključili iz ID. 

Torej razmerja se v Evropskem parlamentu morda le ne bodo tako močno spremenila, bodo pa se verjetno v Evropskem svetu. V državah, kjer so ljudje bolj množično volili desničarje, gre po vsej verjetnosti za to, da so bolj skrajne stranke neposrednejše. Poglejmo samo schengenski režim, ki so ga zmerne vlade, denimo, Nemčije, Avstrije, zdaj celo tudi Slovenije, ukinile zavoljo nevarnosti migrantskega vala z nežnimi besedami, polnimi opravičevanj. Pri desničarjih pa je jasno, da je supenz schengna pač borba proti terorizmu, kajne? In prav te stranke, morda paradoksno, brez rezerve podpirajo Izrael pri njegovem genocidnem početju v Gazi, medtem ko zmerne stranke in vlade samo vijejo roke in brezzobo rotijo podivjanega Benjamina Netanjahuja, naj pobija malo manj. 

Vzpon desničarjev je neposredno povezan z vzponom občutenj strahu. Na ta način morda lahko neki trenutek zmagate na volitvah, ne morete pa na ta način voditi dolgoročnejše politike, vsaj ne na nivoju EU. Ker lahko spričo občutkov ogroženosti vseh od vsakogar EU, kot jo poznamo, neki trenutek razpade.