Vojislav Bercko
Tudi tokrat je povod smrt temnopoltega državljana, ki ga je prav brutalno pred kamerami mobilnikov ugonobil belopolti policist. Toda pri vsem skupaj ne gre več le za nasilje belopoltih policistov nad temnopoltim prebivalstvom, ki je v ZDA vsakodnevna stalnica. Gre za brezup navadnih ljudi, ki ne vidijo več prihodnosti.
Četudi se protesti internacionalizirajo, pljusnili so tudi po Berlinu, Londonu in drugod, poudarek ostaja na ZDA. Tam je v času koronakrize odneslo pokrov z lonca. Predsednik države, vsemogočni Donald Trump, komunicira s svojimi podaniki samo še preko družbenih omrežij, in tam žali vsepovprek. Ljudje pa umirajo, ker je v svoji želji po popolni oblasti in nezmotljivosti trdil, da je Amerika velika, niti virus ji ne more nič in bo izginil sam od sebe. Ker ni izginil, imajo v 330-milijonski državi več kot 1,84 milijona okuženih in čez 106 tisoč mrtvih.
Populizem je odplaknil znanost in medicino, toda ... V ZDA so korenine nemirov dosti globlje. Mrtvih med covidom-19 je v statističnem razmerju štiri proti ena, seveda na račun deprivilegiranih temnopoltih. Od 40 milijonov delovnih mest, ki so ugasnila v času koronakrize, jih gre velikanska večina na račun temnopoltih, latinosov in pripadnikov drugih etnično najbolj ranljivih skupin. Združene države Amerike res ne morejo dihati, še zlasti, ker se bližajo volitve. In ker predsednik raje sipa žaljivke na twitterju, kot da bi ljudstvu vlil kanček upanja. To, da so za vse krivi Kitajci, Svetovna zdravstvena organizacija, njemu gorki demokrati in drugo, kar premetava na druge, ne vzdrži resne kritike.
Verjetno pa je tisto, kar je stotisoče ljudi vseh barv in ras pognalo na ulice, v resnici družbena neenakost, s katero se morajo boriti iz dneva v dan. Načelo ena proti 99, torej to, da ima en sam odstotek Zemljanov več premoženja kot preostalih 99 odstotkov prebivalcev planeta, je preprosto tako nevzdržno, da se je prej ali slej nekaj moralo zgoditi. Da ZDA kot vodnik svetovnega turbokapitalizma odrekajo zdravstveno/zavarovalniško podporo vsem, ki nimajo dovolj pod palcem, da bi plačali nenormalno drage preglede v bolnišnicah ali zdravljenje, prav tako kaže, da nekaj ni v redu. In potem se čudimo, da gredo zrevoltirani ljudje na ulice, ker nimajo denarja, da bi pokopali svoje najdražje, ker krsta (brez pogrebnih slovesnosti) stane več, kot znaša njihova letna plača? In ker ne morejo peljati koga od svojih v bolnišnico, ker je konto na njihovem tekočem računu prenizek?
Smrt Georgea Floyda je očitno več kot le še en tragičen primer. Morda je začetek neke (r)evolucije.
