Nov spopad na levi

Manj kot dva tedna pred iztekom roka za vložitev kandidatur se karte v predsedniški tekmi mešajo na novo. Čeprav je še pred nekaj tedni trmasto in kategorično zavračal idejo o kandidaturi, se v boj za predsedniški stolček vendarle podaja tudi evropski poslanec SD Milan Brglez. Saga z iskanjem predsedniškega kandidata SD se je vlekla kot jara kača, predsednica stranke Tanja Fajon pa se je vedno bolj zapletala z lastnimi izjavami. Najprej je ocenila, da se spodobi, da imajo svojega kandidata, potem je sporočila, da ga ne bodo imeli in da v prvem krogu ne bodo podprli nikogar, nato pa je spet dopustila možnost, da bodo izbrali nekoga. Brglez je dajal vtis, da se želi na vsak način otresti kandidature, ki mu jo hoče na glavo obesiti stranka, vmes pa se je namigovalo tudi, da mu na Levstikovi "lomijo roke" in da naj bi ga izsiljevali, da ga ne bo na listi za naslednje evropske volitve. Zakaj si je v zadnjih dveh tednih nenadoma premislil in privolil v kandidaturo, Brglez še ni javno pojasnil, vedno bolj očitno pa postaja, da so odločilno vlogo pri tem odigrali v stranki premierja Roberta Goloba.

V Gibanju Svoboda so se namreč po umiku Marte Kos iz predsedniške tekme, ki ni bil povsem nepričakovan, znašli v zagati, saj so kot najmočnejša vladna stranka ostali brez svojega kandidata. Premier Golob je zatrdil, da si zdaj želijo neodvisnega, a naj bi dejansko bolj ciljal na nevtralnega oziroma skupnega kandidata. Brglez znotraj Svobode uživa dovoljšno podporo, da bi lahko postal, če bo v to seveda privolila tudi Levica, skupni predsedniški kandidat vladajoče koalicije. Vsaj med SD in Svobodo je dogovor očitno že blizu, vprašanje je samo, kako ga bodo "zapakirali". Pri Golobu so sicer pred dnevi nekoliko potegnili ročno zavoro, zlasti zato, da bi na eni strani po polomu z Marto Kos ohranili svoj ugled, na drugi strani pa poskrbeli, da v SD zaradi Brgleza še ne morejo biti preveč srečni. V zameno za svojo podporo so postavili precej nemogoče zahteve, med drugim odstop Brgleza z mesta evropskega poslanca, a manevrskega prostora za izbiro drugega kandidata v resnici nimajo.

Brglez kot nekdanji predsednik državnega zbora na političnem parketu nikakor ni neznanka. V SMC je veljal za pripadnika leve struje, dodatne simpatije na levici pa je požel, ker je leta 2017 glasoval proti noveli zakona o tujcih. Pred petimi leti se ni pustil prepričati, da bi kandidiral za predsednika, v tokratno predsedniško tekmo pa vstopa pozno, a hkrati še dovolj zgodaj. Njegova glavna tekmica na levem polu Nataša Pirc Musar volivce sicer nagovarja že vse od poletja, a kot kaže, v zadnjih tednih nekoliko izgublja podporo v javnomnenjskih anketah. V medijih se pojavljajo nove zgodbe o domnevno spornih poslih njenega moža, njen podpornik in prvi predsednik republike Milan Kučan, ki je javno izrazil svoje pomisleke glede kandidature Marte Kos, pa svojo podporo že širi tudi na Iva Vajgla in Brgleza. Po damskem dvoboju, ki ga nismo dočakali, bo na polu levo od sredine v ospredju boj med precej odkrito in neposredno kandidatko Pirc Musar ter bolj zadržanim in preudarnim Brglezom. In bržkone se utegne zgoditi, da bo ravno njun spopad v prvem krogu določil tudi kasnejšega zmagovalca predsedniških volitev.