"Prisežem, da sem ravno ta teden, prav v sredo, nameraval s kupom papirjev na upravno enoto. In potem izvedel, da bodo tam v stavki sredi tedna delali le najnujnejše. Zlahka sem ocenil, da je moj primer nenujen, ne da bi šel vprašat, ali je res tako. Ker če sem odlašal z birokracijo nekaj tednov, bom pa še kakšnega. Le priročen izgovor, da mi ni treba tja, sem potreboval. Za bolj čisto vest. Za psihološki nateg samega sebe," v svoji kolumni razmišlja Borut Planinšič.