Preživetje vse več Evropejcev in Evropejk je odvisno od ilegalnih migracij. Naivno in morda celo neodgovorno je od njih pričakovati, da jih bodo želeli ustaviti. Sploh če njihovi donatorji in financerji služijo na dobičkih varnostno-vojaške industrije, ki prodaja vse več bleščečih ovir za zaščito meja. Te je najceneje preizkušati na ljudeh, ki so najbolj nezaščiteni in ki ne bodo vlagali zahtevkov za varovanje pravic do zasebnosti. Ilegalne migracije so sijajne še za nekaj. Oživljajo pripravljenost na boj za nekoliko pozabljeno preživetje duha. Tujci prihajajo od drugod - ni pomembno, da častijo iste religijske junake, če so verni; ne zadostuje, da poznajo vice o Trumpovih micenih dlaneh ali da citirajo Jonathana Pieja, ki trga na kosce liberalno dvojno moralo. Evropski duh zahteva čaščenje mašnega plašča, ki v imenu hierarhije ščiti tudi vse, ki jim niso tuje zlorabe podrejenih in mesena poželenja po mladi neomadeževanosti.
"Biblija, meje in brexit – to lahko naredi Evropo spet veliko" je geslo, ki poganja umazani denar v Evropo z jasno politično agendo šovinističnega konzervativizma in supremacističnega rasizma. Ta denar se oplaja z onemogočanjem legalnih migracij v Evropo, s strašenjem pred ilegalnimi migranti in z govorico o tihotapcih. Z govorico o krščanskih koreninah in o usihajoči moči belega moškega. S podobami razčlovečenja. Ob katerih ljudje, ki so odrasli ob poslušanju poročil o zločinih srbske paravojaške enote Škorpijoni in o genocidu v Srebrenici, rečejo, da se jim je ob posnetku ravnanja slovenske policije na meji, ko je prijela osebe, ki so nedovoljeno prešle hrvaško-slovensko mejo, najprej zazdelo, da gledajo slike iz vojne v Bosni. Te podobe teden zatem, ko je parlamentarec pozival k streljanju ljudi v glavo, niso nedolžne.
Italijanski notranji minister z nacionalističnim populizmom stoji na čelu političnega kartela, ki preganja ljudi, ki rešujejo življenja beguncev in migrantk. Političnega kartela, ki trdi, da nasprotuje ilegalnim migracijam, a z rešitvami zapiranja mej, onemogočanja krožnih migracij in ureditve statusa za ljudi, ki so že v Evropi, najbolj ranljive potiska v vse bolj nevarne situacije in daje kisik delodajalcem, ki izkoriščajo ljudi prek dela na črno. Slovensko notranje ministrstvo, ki za delo s policijo plačuje prevajalca, osumljenega trgovine z ljudmi, ki mu je bilo zaradi kršitev delavskih pravic za leto dni prepovedano zaposlovanje tujcev, bi moralo biti zelo natančno pri kriminaliziranju kogarkoli. Ter zelo resno pri iskanju dolgoročnih in skupnih evropskih rešitev, ki temeljijo na enakopravnosti vseh ljudi in na iskreni solidarnosti. Na kartele, tudi politične, ni pametno staviti.