Trd padec

Nogometni klub Maribor je na točki preloma. Po desetletju vzpona, uspehov na domačih in evropskih igriščih, kjer so bile odlike nogometašev ob goreči želji in pragmatičnem vodenju velikokrat potencirane, pomanjkljivosti pa prikrite, se je po zadnji uvrstitvi v ligo prvakov leta 2017 krivulja uspešnosti obrnila in dosegla dno v letu, ko se bodo napake najbolj poznale.

Poraz proti polamaterjem, najhujši in najbolj nepričakovan v 30 letih v Evropi, je razkril težave kluba, ki bo 12. decembra praznoval 60 let. V času delovanja je klub doživljal tudi težje trenutke od zdajšnjih, ko pretekla sezona ni prinesla želenih uspehov, ko od marca ni kapitala od prodaje vstopnic, nova evropska sezona pa se je končala, še preden se je vse prav začelo. A izhodišče je tokrat drugačno, situacija pa zapletena. Vijoličasti so zaradi uspehov v minulem desetletju leteli visoko, zato je četrtkov padec toliko bolj boleč.

Klubska blagajna bo v prihodnje trpela tudi zaradi velikopoteznega kadrovanja v zadnjih letih. Dolgoročne, za slovenske razmere bajne pogodbe za zrele nogometaše, ki na trgu težko najdejo boljšo ponudbo, mesto ob Dravi pa zanje - kot se je pokazalo - pomeni cono udobja, bi bile vzdržna obremenitev, če bi imel Maribor zagotovljene visoke prihodke. A jih nima, zato bo potrebna (raz)prodaja, toda koga in za ceno česa? Eksistenco prinašajo Evropa, prvo mesto na lestvici in predvsem prodaja igralcev. Nekateri izkušeni nosilci igre so že odigrali najboljše tekme, zanimanja za njih ni, po podpovprečni sezoni, še slabšem začetku nove in trenutnem (epidemiološkem) stanju v svetu niso zanimivi niti žogobrci, ki so to pred časom še bili. Prodaja obetavnih mladih, ki bi se lahko razvili v izkušeni sredini, pa bi prav tako zapletla prihodnost.

Demokracija strokovnega štaba ali njegova neodločnost sta v nogometu problem. Rezi so v nekaterih trenutkih potrebni, če do njih mora priti, naj se zgodijo čim prej. Kader vijoličastih je širok, športni direktor Oliver Bogatinov je v Maribor zvabil na prvi pogled zanimive in obetavne igralce. Bo znal višek prodati ali odsloviti? Kdaj se bo trener Sergej Jakirović, če to še vedno bo, odločil, po kateri poti bo šla njegova ekipa? Tranzicija v novi Maribor še vedno traja in je te dni (upajmo) dosegla dno, četudi je bil klub še pred dobrim mesecem (po sreči) zelo blizu državnemu naslovu. A s tem se ne gre slepiti ali zadovoljevati, cilji kluba so bistveno višji kot biti le blizu slovenskemu vrhu, ki ni daleč od evropskega dna Maribora, kar smo lahko ugotovili v minulih dneh, ko se slovenski klubi v Evropi niso proslavili. Da bo šla pot vijoličastih spet navzgor, bodo morali odločevalci odmisliti (navidezne) zunanje sovražnike in se osredotočiti na reševanje notranjih problemov. Prepotentnost na eni strani in mlahavost na drugi, tako v vodstvenih strukturah kot v strokovnih krogih in med igralci, morajo zamenjati želja, pripadnost, bojevitost in odločnost, ki so klub krasili ob njegovih uspehih.