Ameriški predsednik Joe Biden bi obdavčil najbogatejše

Obdavčitev najpremožnejših Američanov, ki davkov praktično na plačujejo, in višje davčne stopnje na dobiček podjetij naj bi polnile proračun.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ameriški predsednik je s prstoma pokazal na milijarderje in korporacije.
EPA

Najbogatejše Američane bi lahko od proračunskega leta 2023 naprej čakala določena obdavčitev. Predsednik ZDA Joe Biden namreč predlaga, da se vse, ki zaslužijo več kot 100 milijonov dolarjev na leto, obdavči po najmanj 20-odstotni stopnji. Zbrana sredstva bi se stekala v zvezni proračun.

Bela hiša je v pričakovanju napadov republikancev, da Biden dviguje davke za ameriške delavce, sporočila, da bi predlagani obvezni minimalni davek plačalo le 0,01 odstotka najbogatejših, polovica novih davčnih prilivov pa da se bo stekla od bogastva milijarderjev. "Zakon bo zagotovil, da na leto za davke odmerijo vsaj 20 odstotkov svojih letnih dohodkov," so sporočili. Neenakosti v ZDA naraščajo že leta, najbogatejši pa se ob pomoči svetovalcev in odvetnikov ter obstoječe zakonodaje v nekaterih primerih uspejo celo povsem izogniti plačilu davkov, opozarjajo kritiki obstoječega sistema.

Bidnov proračunski predlog sicer ob minimalnem davku za najbogatejše predvideva tudi povišanje davčne stopnje na dobiček podjetij z 21 na 28 odstotkov. Davčna reforma predsednika Donalda Trumpa je ta davek znižala, v primeru Bidnovega povišanja pa bi bil še vedno nižji kot pred Trumpovo reformo. Bela hiša poudarja, da so dobički v zadnjih letih občutno rasli, da pa družba od tega ni imela veliko, saj se republikanska ideja o tem, da so nižje davčne stopnje za najbogatejše in podjetja na koncu ugodne tudi za najrevnejše, ni uresničila. Prav Bidnova vlada je bila tudi pobudnik ideje o uvedbi globalnega minimalnega davka na dobičke podjetij v višini 15 odstotkov, ki jo je potrdila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Obdavčitev ameriških milijarderjev bi v naslednjih desetih letih znižala proračunsko luknjo ZDA za skupaj 360 milijard dolarjev, trdi Bela hiša. Bidnov proračunski predlog za leto 2023 predvideva znižanje proračunskega primanjkljaja v naslednjem desetletju za skupaj 1300 milijard dolarjev. V proračunskem letu od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021 so imele ZDA denimo 2800 milijard dolarjev proračunskega primanjkljaja, kar je bilo 360 milijard dolarjev manj kot v predhodnem proračunskem letu.

Biden je izpostavil, da njegov predlog tako zmanjšuje primanjkljaj, ki ga je ustvarila prejšnja vlada, za polovico. "Porabljamo manj denarja od prejšnje vlade in imamo boljše rezultate - trdno gospodarsko rast, ki je povečala prilive in nam omogočila odgovorno ukinitev izredne porabe za čas pandemije covida-19. S tem napredkom bomo nadaljevali," je sporočil in obljubil naložbe v izboljšanje življenja navadnih ljudi. "Zaposlili bomo več policistov, pozval sem k eni od največjih investicij v nacionalno varnost v naši zgodovini, da bo naša vojska ostala najbolj pripravljena, najbolj izurjena in opremljena na svetu. Obenem pozivam k nadaljevanju vlaganj za močan odgovor na agresijo Putina na Ukrajino," je sklenil.

Ob tem je predvideno povečanje stroškov za obrambo. ZDA trenutno letno namenijo za obrambo več kot enajst naslednjih držav skupaj in na primer 12-krat več kot Rusija. Za proračunsko leto 2023 Biden za obrambne namene predlaga 813 milijard dolarjev sredstev, od tega za Pentagon 773 milijard dolarjev. Ob upoštevanju visoke inflacije gre za 1,5-odstotno povečanje obrambnega proračuna v primerjavi z letošnjim, republikanci pa želijo sedemodstotno zvišanje. Bidnov predlog predvideva tudi povečanje izdatkov za nove nevidne jedrske bombnike in podmornice, za nadzvočne in druge projekte. Za evropsko pobudo odvračanja predlaga 6,9 milijarde dolarjev, dodaja 1,8 milijarde dolarjev za ameriško vojaško prisotnost v indijsko-pacifiški regiji in 682 milijonov dolarjev za Ukrajino. Vesoljska agencija Nasa naj bi dobila 26 milijard dolarjev za program vrnitve na Luno Artemis in druge projekte, kot je pot na Mars.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta