Bivajmo okolju in sebi prijazno

Med stanovanjskimi stavbami nekoč in danes je kar nekaj razlik - tako glede namembnosti kot po videzu in funkcionalnosti. Prav tako so se z leti izoblikovale in spremenile želje in zahteve stanovalcev. Danes bolj stremimo k funkcionalno opremljenim bivalnim prostorom, radi pa bi pod svojo domačo streho tudi čim več prihranili pri stroških. Dom mora biti danes varen, samozadosten - tudi pameten ter okolju prijazen. 

Približno vsakih deset let se spremeni oziroma posodobi tudi zakonodaja na področju graditve objektov, nam pojasni mariborski gradbinec Primož Pinter. Spremembe se nanašajo predvsem na manjši ogljični odtis, ki ga lahko, kot izpostavi, enačimo z višjo energetsko učinkovitostjo bivalnih površin. "Nova zakonodaja sicer naredi uslugo našemu planetu, končnemu kupcu pa ob nakupu strehe nad glavo seže globlje v denarnico," ugotavlja sogovornik, ki je tudi mnenja, da bi morala zakonodaja narediti večje korake k zmanjšanju ogljičnega odtisa, kot jih dejansko dela. "Zmanjševanje tega poteka prepočasi," je odločen Pinter.

Negativni vplivi na ogljični odtis

Lastna investicijska vrednost gradnje se zadnja leta neprekinjeno povišuje zaradi vedno dražjih gradbenih materialov na trgu kot tudi vse višjih stroškov dela ter cene denarja, ki raste, še opozarja Pinter. Po njegovih besedah nova zakonodaja višji ceni gradnje še dodatno naloži nujno izboljšano energetsko učinkovitost. Kar pa je tudi odgovor na vprašanje, ki si ga že lep čas zastavlja veliko Slovenk in Slovencev - zakaj so nove nepremičnine toliko dražje, kot so bile nekdaj. "Tukaj sploh ni treba upoštevati velikega povpraševanja po nepremičninah, ki velja v Sloveniji in samo še dodatno dviguje prodajne cene. Pomembno je predvsem spoznanje, da je ozaveščenost kupcev novih nepremičnin glede ogljičnega odtisa stavbe porazno nizka. Pri gradnji svojega doma denar porabljajo nepremišljeno, denimo za posebne strojne instalacije, ki v praksi ne pripomorejo k zmanjšanju omenjenega odtisa. V nekaterih primerih svoje nepremičnine nadgrajujejo s sistemi, ki ogljični odtis celo poslabšajo. Tragičen ni zgolj negativni rezultat, zanj nekateri tudi drago plačajo." Pri tem s prstom ne pokaže zgolj na nevedne kupce, temveč tudi na aktualno zakonodajo. Mnenja je namreč, da ta sledi nekaterim lobijem. Pri tem poda praktični primer nove večstanovanjske stavbe, ki bi danes ne bila sposobna pridobiti uporabnega dovoljenja brez vgrajenega vsaj lokalnega prezračevalnega sistema. Programi, ki izračunavajo energetsko učinkovitost stavb in jih razvrščajo v energetske razrede, kot so A, B, C, vgradnjo prezračevalnega sistema vrednotijo pozitivno, z njim se namreč energetska učinkovitost izboljša. Posledično ga investitorji običajno tudi morajo vgraditi. Vendar - ne smemo pozabiti, da vse instalacije za svoje delovanje potrebujejo energijo, kar pa pomeni ponovno negativni vpliv na ogljični odtis."

V ospredju tudi varnost

Je pa v ospredju sodobne gradnje tudi vse bolj varnost. Pa ne zaradi vlomov, temveč predvsem zaradi izpostavljenosti Slovenije naravnim nesrečam, kot so poplave in potresi. Predvsem lanskoletne poplave so pustile velik pečat tako v slovenskem gradbeništvu kot pri proizvajalcih hiš. Kot zatrjuje Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar, je sodobna gradnja v Evropi z vidika varnosti v Sloveniji na visokem nivoju. "Zapisane imamo standarde za projektiranje in tehnične smernice, ki definirajo zahteve glede potresne in požarne zaščite ter vetrne obremenitve. Ta pravila se upoštevajo že pri projektiranju stavbe, kjer se predvidijo ustrezne projektne rešitve. Nato se pri gradnji prenesejo v izvedbo. Zato je pri gradnji doma pomembno, da imamo kompetentnega sogovornika - ne samo med gradnjo, temveč že v procesu projektiranja," poudari sogovornica.

Varnost je tudi ena od funkcij pametnega doma, ki uporabnikom olajšajo bivanje, saj veliko nalog opravijo namesto njih. Tako imajo pametna stanovanja ali hiše lahko nameščene denimo senzorje izlitja, ki delujejo samodejno oziroma prek vnaprejšnjih nastavitev. Tako takšen dom učinkovito skrbi za poplavno zaščito, saj senzorji v primeru izlitja vode sprožijo alarm in tak dom zapre dotok vode ter prepreči nepredstavljivo škodo. V pametni dom sta lahko vključeni tudi protipožarna zaščita in zaščita pred nevarnim ogljikovim monoksidom. Hkrati pa, ko odhajate z doma v naglici ali zgolj pozabite na odprta strešna okna, vas na to opozori pametni dom. Tudi svetila so lahko pametna in prilagajajo svetilnost glede na čas v dnevu ali na prisotnost stanovalcev, tudi med odsotnostjo skrbijo za ustvarjanje videza žive hiše in tako odganjajo morebitne vlomilce. Pametne rešitve omogočajo tudi vklapljanje in izklapljanje različnih naprav glede na urnike ali oddaljeni dostop. Tako lahko na primer vklopite savno, ko se vračate s smučanja. Vse bolj je aktualno tudi glasovno upravljanje, ki omogoča, da se zgolj z glasovnimi ukazi dvigujejo in spuščajo senčila, prižigajo svetila ali zažene robot za sesanje. Sistem pametnega doma je prisoten v vse več stanovanjih, predvsem pa v novozgrajenih hišah, opaža tudi Nataša Teraž Krois, ki pravi, da pameten dom skrbi ne samo za udobje bivanja, temveč tudi za prihranke: "Že zgolj z avtomatizacijo senčil poskrbite, da se hiša v poletnih mesecih ne pregreva, pozimi pa izkoristi kar največ sončne energije."

Kaj bi bilo dobro vedeti?

Primož Pinter pa meni, da je pametno upravljanje doma v Sloveniji še relativno slabo uveljavljeno. Po njegovih besedah bi moralo biti osnovno poslanstvo pametnih instalacij predvsem izboljšanje energetske učinkovitosti. "Večina potrošnikov se osredotoča bolj na udobje, ki ga pametne instalacije prinašajo, manj pa na njegovo bistvo," ocenjuje gradbenik. Prepričan je, da je tudi za to kriva predvsem slaba ozaveščenost kupcev glede še vedno previsokega ogljičnega odtisa. "Ljudje so danes pripravljeni plačati za udobje in luksuz brez prave dolgoročne vrednosti. Niso pa pripravljeni ubrati poti, s katero bi s pomočjo pametnih instalacij dejansko pripomogli k višjemu nivoju energetske učinkovitosti." Najosnovnejši in najbolj učinkovit način uporabe pametnih instalacij je upravljanje s senčili, je prepričan Pinter. "S takšnim upravljanjem lahko preprečimo pregrevanje stavb poleti in učinkovito pridobivamo sončne pribitke pozimi. Seveda je tukaj potrebna večja širina oziroma celotna slika. Objekt moramo pravilno pozicionirati v naravno okolje, pametno dimenzionirati steklene površine glede na točno določene smeri neba, graditi brez toplotnih mostov ..." našteva sogovornik. "Pri gradnji je vedno potrebna celota. Pozornost usmeriti zgolj na določena področja ne prinaša nobenega učinka, razen neracionalnega razmetavanja z denarjem," sklene Primož Pinter.