Lojze Kozole, Ilirika
Letošnje leto je bilo v znamenju delne povrnitve povpraševanja ter rastočih dobičkov podjetij in delniških tečajev. V letu okrevanja se soočamo s težavami zaradi omejene globalne ponudbe, ki povzročajo višjo rast cen. Lahko pričakujemo, da se bodo težave, kar se tiče globalnih dobavnih verig, zavlekle v naslednje leto. Vendar pa kljub rastočim cenam in pojavljanju novih virusnih različic delniški trgi oziroma delnice še vedno ostajajo zanimiv naložbeni razred za prihodnje leto, saj se dobički velikih podjetij še krepijo, v ZDA so investicije podjetij že zdaj na ravni pred pandemijo, hkrati pa ameriška ekonomija zaznava najvišjo rast plač in povpraševanja po delovni sili v zadnjih nekaj desetletjih. Drži, da nas čaka najkrepkejše zategovanje monetarnih politik v zadnjem desetletju, kljub temu pa lahko pričakujemo, da bodo centralne banke obrestne mere najverjetneje dvigovale postopoma. Torej ob višji inflaciji in nizkih obrestnih merah lahko za naslednje leto pričakujemo nadaljevanje negativnih realnih obrestnih mer, kar bo še naprej povzročalo pozitivne cenovne učinke na delniških trgih.
V preteklem tednu sta Ameriška (Fed) in Evropska centralna banka (ECB) napovedali začetek ohlajevanja denarnih politik. Ob tem pa za prihodnje leto predvidevata tri postopna zvišanja obrestnih mer, po katerih bosta po sedanjih pričakovanjih sledili dve zvišanji leta 2023 in dve leta 2024. S temi konkretnimi napovednimi je Fed nekoliko znižal negotovost na kapitalskih trgih in s tem vsaj delno umiril inflacijska pričakovanja. Pri ECB so sporočili, da lahko zdaj postopoma začnejo opuščati začasni protipandemični program PEPP. Skratka, ECB bo do konca marca končala 1850 milijard evrov vredni program odkupov obveznic PEPP. ECB bo sicer še nekaj časa odkupovala obveznice prek zdaj že "klasičnega" APP-programa. Medtem ko so bile izjave in sporočila Feda in ECB v mejah pričakovanega, pa je v preteklem tednu za manjše presenečenje poskrbela britanska centralna banka (BoE), ki se je odločila za zvišanje ključne obrestne mere, in sicer z dosedanjih 0,1 na 0,25 odstotka. Posledično so angleške obveznice z desetletno ročnostjo izgubile dober odstotek vrednosti, funt pa se je v primerjavi s košarico valut okrepil za dobrih 0,6 odstotka. ECB je svoje makroekonomske napovedi zvišala za inflacijo: za letos z 2,2 na 2,6 odstotka, za prihodnje leto pa z 1,7 na 3,1 odstotka. Vzrok trenutnih inflacijskih pritiskov so pretežno manjša ponudba in manjše zaloge, manj pa aktualno višanje cen povzroča povečana potrošnja oziroma povečano povpraševanje. Bolj "lepljivo" inflacijo lahko sicer pričakujemo, ko se bodo podražitve prelevile v višje plače, seveda če bi se te prevedle v višjo potrošnjo. Šele takrat lahko pričakujemo resnejše zategovanje monetarnih politik.
Ob povrnitvi dobičkov podjetij pa delniški trgi niso več tako precenjeni. Na koncu prvega letošnjega četrtletja je namreč kazalnik P/E za osrednji nemški delniški indeks DAX znašal 50 (na začetku letošnjega leta skoraj 70), zdaj pa znaša 15, kar je primerljivo z DAX-ovim odčitkom P/E večine leta 2018. Ob tem ima DAX približno 2,8-odstotno dividendno donosnost. Za primerjavo lahko omenimo, da je domači indeks SBITOP pri kazalniku P/E pod 10 še cenejši in se trenutno lahko pohvali s 4,2-odstotno dividendno donosnostjo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
