Inženirka leta 2023 je Ljupka Vrteva, magistrica inženirka strojništva ter razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodja projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. Vrteva je priznanja za najboljšo inženirko lanskega leta prejel na svečani razglasitvi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, nominiranke pa je na letošnjem šestem izboru Inženirka leta nagovoril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.
Izbor Inženirka leta vsako leto izpostavlja inženirke, s priznanjem Inženirke leta pa izpostavi tisto inženirko z največjim potencialom za navduševanje in opogumljanje mladih deklet pri kariernem odločanju za inženirstvo, naravoslovje, tehniko in inovativnost. V središču niso dosežki posameznic, temveč njihova osebnost in karierna pot, ki je lahko v navdih bodočim generacijam. Med letošnjimi nominirankami je komisija te sposobnosti najbolj prepoznala v Ljupki Vrtevi, magistrici inženirki strojništva ter razvojni inženirki za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodji projekta sončne elektrarne v družbi Petrol.
Deset nominirank za Inženirko leta 2023
Izmed 37 prijav za Inženirko leta 2023 so se v letošnji izbor nominirank uvrstile Anka Ilc, vodja laboratorija v podjetju Structum, Jelena Vasiljević, raziskovalno razvojna inženirka v podjetju Filc, Kristina Batistič, svetovalka za kibernetsko varnost v podjetju NIL, Leja Prezelj, strokovna sodelavka za varnost in kakovost živil v proizvodnji svežih izdelkov v podjetju Ljubljanske mlekarne, Ljupka Vrteva, razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodja projekta sončne elektrarne v družbi Petrol, Nina Krmac, vodja skupine za IT koordinacijo v družbi A1 Slovenija, Nina Seifert, samostojna razvojna inženirka za inovacije v družbi Iskraemeco, Petra Osojnik, vodja validacij v aseptični enoti v Lek farmacevtski družbi, Saša Stradovnik, inženirka za robotiko in avtomatizacijo v podjetju Proris ter asistentka in raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, in Simona Kek, podatkovna znanstvenica v podjetju Outbrain.
Vrteva, ki je ob razglasitvi simbolični kipec prejela od predhodnice, inženirke leta 2022 Rosane Kolar iz Adria Tehnike, je ob tem dejala: "Dekleta, kar pogumno, z glavo naprej. Vsaka je sposobna, vsaka zmore. Vsaka ima krila, samo poleteti mora. Vztrajnost in predanost se obrestujeta. Bodite pogumne in drugačne vedno in povsod." Vrteva, ki je odraščala v družini glasbenikov in ekonomistov, je želela biti drugačna. Kot otrok je veliko ustvarjala, predvsem pa je svojo domišljijo želela pretvoriti v nekaj, kar je vidno in otipljivo. Pravi, da jo je prav domišljija popeljala na inženirsko pot. Slednja jo je po končani srednji šoli v Makedoniji vodila v Slovenijo z eno samo željo: postati inženirka.
Dodiplomski in magistrski študij je zaključila na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, leta 2019 pa je na Institutu Jožef Stefan opravila še mednarodni izobraževalni program Evropski energetski menedžer – EUREM. Razvila je edinstveni računalniški program na področju mehanskega prezračevanja stavbe, sedaj pa se ukvarja s projektiranjem novih, bolj učinkovitih energetskih sistemov.
Le tretjina študentk se odloči za naravoslovje in tehniko
"Da se več mladih odloči za študij družboslovja in humanistike kot naravoslovja in tehnike ni presenetljivo," je zbranim sporočil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, a dodal: "Težava pa je, da se le tretjina študentk odloči za naravoslovje in tehniko, pri študentih pa je ravno obratno. S tem izgubimo velik del potenciala v znanju, ki ga imamo v dekletih, kar je škoda za celotno družbo. Žal so podobni trendi tudi v tujini. Glavni razlog so, kar je za 21. stoletje sramotno, spolni stereotipi."
Vsi smo v tekmi za najboljše rešitve
V uvodnem pozdravu je Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, predsednica uprave Siemens Hrvaška in direktorica Siemens Srbija ter pobudnica izbora Inženirka leta, poudarila: "Razmik med naravnim razmerjem med spoloma in razmerjem, ki ga opažamo v inženirskem, zlasti visokem izobraževanju, je vedno bil središče delovanja iniciative izbora Inženirka leta. Ta ponuja vzore mladim, da je inženirstvo primerno za vse. Izzivi sodobnega sveta so enako pred vsemi nami in smo v tekmi, kdo bo ponudil najboljše rešitve." Dodala je še, da bodo ob lanskem zagonu izbora Inženjerke godine v Zagrebu in Beogradu letos v regiji skupaj predstavili že 100 inženirk.
Inženirstvo je gonilna sila napredka
Zbrane je nagovoril tudi dr. Miha Bobič, vodja poslovne enote Balansiranje in regulacija v podjetju Danfoss ter predsednik projekta Inženirke in inženirji bomo!, pod okriljem katerega poteka izbor Inženirka leta. Po njegovih besedah je inženirstvo gonilna sila napredka: "Inženirstvo je tesno povezano z industrijsko revolucijo, saj smo šele s slednjo začeli uporabljati druge vrste energije. Torej smo inženirji tisti, ki obvladujemo energijo. Omogočili smo, da je človek osvojil najbolj oddaljen kotiček zemlje, segamo tudi po osončju in vesolju. Letošnje nominiranke delujete na zanimivih in različnih področjih, v robotiki, energetiki, farmaciji, kakovosti in informatiki. Vse te teme so pomembne za sodobno inženirstvo."
"Oživili" so prvo doktorico ljubljanske univerze
Bobič je na oder povabil doktorico kemije Ano Mayer Kansky, prvo prejemnico doktorskega naziva Univerze v Ljubljani, ki je kot prva doktorandka najstarejše slovenske univerze še danes v navdih. Ana Mayer Kansky je sicer na odru "oživela" v obliki holograma. Namen organizatorjev prireditve je bil namreč prikazati tudi možnosti, ki nam jih ponuja umetna inteligenca. Bobič jo je povprašal, ali so inženirji tesno povezani z energijo, na kar je Mayer Kansky suvereno odgovorila: "Seveda, inženirstvo se ukvarja s preobrazbami energije v takšnih ali drugačnih oblikah, še posebno kemija - znanost, ki se ukvarja s srčiko energije, atomi, vezmi, elektroni. Inženirstvo je energija, ki spreminja svet."
