Damijan Toplak
Letošnjo podelitev priznanj najboljšim podjetjem v Podravju za leto 2022 spremlja tudi Večerova poslovna konferenca. Dogodek sta v mariborskem Mariboxu otvorila Miha Klančar, direktor podjetja Večer mediji, ki konferenco pripravlja, in pa ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Klančar je izrazil zadovoljstvo, ker ob izboru Podravskega podjetja leta letos znova pri Večeru organiziramo poslovno konferenco. V svojem nagovoru je izpostavil pomen digitalizacije in trajnosti ter zelenega prehoda v podjetjih in tega, da, če želimo napredovati, je treba v podjetjih ubrati nove metode, kajti podjetništvo ni le poslovanje in prilagajanje, ampak tudi prilagajanje novim vse bolj zahtevnim razmeram in inovacije.
Ministrica Stojmenova Duh je menila, da bo v prihodnosti imel prednost tisti, ki bo resno obravnaval digitalno preobrazbe družbe. Tudi na ministrstvu se zavedajo, da digitalna preobrazba prispeva k izboljšanju sveta in okolja. Na ministrstvu imajo številne ambiciozne načrte, tudi, da bi vsa poseljena območja v Sloveniji imela omrežja s 5G-povezavo in da bi vsaj 80 odstotkov prebivalcev do takrat imelo vsaj osnovno digitalno izobrazbo.
Med govorci so Robert Klun, direktor podjetja Klun Ambienti, ki je omenil svoje pozitivne izkušnje v arabskem svetu, in to tako pri gradnji slovenskega paviljona za Expo v Dubaju, ki so ga prilagodili njihovemu okolju, pa o številnih projektih v Savdski Arabiji, kjer, tako Klun, je v tem trenutku v teku za kar 4000 milijard ameriških dolarjev projektov. Prav v tej državi ima zelo dobre izkušnje, predvsem, ker tam cenijo strokovnost in da, ko ti podajo roko, te praktično sprejmejo za svojega družinskega člana, je povedal, zato imajo predsodke o arabskem svetu le tisti, ki še v Benetkah niso bili.
Danes je zelo pomembno področje iskanja kadrov oziroma talentov. Damir Battisti, pri Adeccu Slovenija vodja poslovnega razvoja, je menil, da je stimulativna plača danes določen higienik, še bolj pomembno pa je ustvarjanje kreativnega in stimulativnega delovnega okolja, pa tudi, da delodajalske organizacije nastopijo enotno pri iskanju kadrov. Starejše generacije se moramo tudi novim generacijam prilagajati, saj bodo nenazadnje delale za naše pokojnine. Pri njih nekajmesečna menjava zaposlitve ni nič takega, včasih bi bil to znak za alarm, da s takšnim delavcem ni vse v redu, danes je pač drugače. Zvezdana Lubej, direktorica Kadrovske asistence, pa je opozorila, da se pri slabši zavzetosti zaposlenih pri delu ukvarjamo z rezultati in ne z vzroki, kar ni prav. Vsi zaposleni bi se po njenem morali zavzemati za boljše počutje prav vseh zaposlenih v določenem podjetju, še posebej pa tisti na višjih položajih.
Tudi pri delovnih dovoljenjih za tujce smo še v zaostanku, prav tako pri odprtosti Slovencev pri sprejemanju tujih delavcev. Ana Antunićević, direktorica podjetja za pravno svetovanje Consilium, je poudarila, da je tudi epidemija povzročila prekvalificiranje kadrov, in jih zdaj ponekod primanjkuje, mlajši pa iščejo delo, ki jih bo predvsem izpolnjevalo, danes so tudi kandidati tisti, ki izbirajo delodajalca, in ne obratno. Mlajši tudi boljše pregledajo pogodbe o zaposlitvi in jih komentirajo, tudi o plači neposredno in takoj vprašajo.
O zelenem in trajnosti, ki si podata roko, je na letošnji konferenci tudi bilo govora. Primož Tručl, direktor Moje elektrarne, je dejal, da glede solarizacije aktualna vlada ve, da je to treba storiti, ne pa kako. Spomnil je, ko bo šlo vse na elektriko, in jo bo večinoma prizvajala sončna energija, bo treba ugotoviti, kako jo shraniti (na zalogo). Luka Jazbec, ki je pri Gen-I koordinator za družbeno odgovorno investiranje, izpostavi, da smo pri trajnosti nekje v zlati sredini med evropskimi državami, glede okoljske premije pa je zanj tudi vprašanje, koliko si lahko to posamezniki finančno privoščijo. Meni, da aktualna vlada tudi dovolj naredi za zeleni prehod, a bodo rezultati vidni šele čez nekaj let.
Dr. Tadej Smogavec, vodja razvoja pri podjetju Enertec, pa je spomnil, da rastline porabijo 9 do 11 gigaton CO2, ki ga potrebujejo, človeštvo pa ga proizvede kar 36 do 37 gigaton, predvsem s prometom, industrijo in proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Ena od rešitev, Smogavec, so sončne elektrarne, a tudi one so po večini narejene na Kitajskem in za solarne celice je veliko vagonov premoga bilo porabljenih, saj se potrošniki ne odločajo za evropske proizvajalce z nižjim ogljičnim odtisom. Prav tako bomo morali paziti, kdaj bomo pridobljeno energijo porabljali, ko bo torej na voljo. Tudi pri trajnostni gradnji, tako Primož Pinter, direktor podjetja Primus gradnje, so kupci težko pripravljeni plačati več za takšno gradnjo. To bodo morda počele šele generacije čez nekaj desetletij, če jih bomo začeli učiti danes.
O tem, kako izkoristiti val digitalne transformacije, je prav tako potekala razprava. Marko Šmid, direktor SRC, je na to temo povedal, da smo v Sloveniji še daleč od ustrezne digitalne preobrazbe, in da ta digitalizacija poteka (pre)počasi ter je danes veliko težje v Sloveniji priti do primernega kadra s področja IT-ja. Gordana Kisilak, direktorica javnih zadev in korporativnega komuniciranja pri Huawei - ta posluje v 170 državah in ima 200 tisoč zaposlenih - je spregovorila o inteligentni družbi in inteligentnem gospodarstvu, ki bo nadgradnja digitalnega gospodarstva. Matic Grobelšek, pri A1 Slovenija direktor za poslovni trg, je izpostavil, da je omrežje 5G za telekomunikacijskega operaterja velik izziv, tudi glede monetizacije, in da je nujna infrastruktura za resno prihodnjo digitalizacijo. Pri njih veliko delajo tudi na kibernetski varnosti, saj jih je vse več in so vedno novi izzivi, tudi zavedanje strank o tem je boljše. Boris Zorko, direktor področja premoženjskih škod v Zavarovalnici Sava, pa pove, da želijo biti z digitalizacijo strankam prijazni in trajnostni ter jo uporabljati pri vsakodnevnem poslovanju, tudi pri ugotavljanju zavarovalniških goljufij. Nenad Šutanovac, pri GZS direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije, pa je dodal, da smo pri manjših podjetjih na digitalnem področju pod in pri velikih podjetjih nad EU povprečjem. Ključno razumevanje pri podjetjih je, tako Šutanovac, kaj nove tehnologije prinašajo - recimo sistem umetne inteligence Chat gpt pri hitrejšem in bolj zanesljivem odkrivanju zavarovalniških goljufij.
O uporabniški izkušnji, ki naj bo izjemna in naj ustvari razliko v poslovanju, je Luka Topolovec, ki je vodja oddelka pri Delivery Factory, nChain, se je spomnil tudi ustanavljanja podjetja Drugi vid izpred desetletja, s katerim so pomagali slepim in slabovidnim, s tem da so slednjim prilagodili uporabo (pametnega) mobilnega telefona, a so jih prehiteli že sami proizvajalci telefonov. Tadej Smogavec (Enertec) pa, da je pri njih osnova za storitve električna energija, za katero pa težko rečeš ali je dobra ali slaba, se pa posredno lahko prek produkta oceni uporabniška izkušnja, tudi prek uporabe aplikacije ob nabavi same sončne elektrarne na primer.
Konferenco sta sklenila Nina Dremelj, predsednica Poslovnih angelov Slovenije, in Matej Falatov, član uprave Nove KBM. Falatov je omenil, da so banke podporni sistem gospodarstvu, sploh v Sloveniji, kjer je trg kapitala manj razvit. Bodo pa po njegovem banke še naprej podpirale tako gospodarstvo kot prebivalstvo, seveda ob razumnem prevzemanju tveganja, saj so tudi podvrženi strogi regulativi, obenem pa prihajamo v obdobje gospodarskega ohlajanja, ko velja biti previdnejši. Pri bodočih investicijah morajo vlagatelji makroekonomske kazalnike upoštevati, pove Falatov. Dremljeva pa je spomnila, da poslovni angeli velikokrat pristopijo k podjetnikom že v času ideje, včasih pa tudi kasneje. Več veljave, opaža, pa dobivajo same inovacije, ne zgolj sprememba poslovnega modela pri nastajajočih se podjetjih. V začetku letošnjega leta je bilo obetavno za nakupe podjetij, kasneje pa so vlagatelji ugotovili, da se jim delno splača imeti del denarja za naložbe na bančnih računih. Zdaj, tako Nina Dremelj, potencialni investitorji, čakajo dlje časa, ko se odločijo za nakup podjetja. Verjame, da se bodo prave priložnosti šele pojavljale, je pa po njenem zanimivo, da se vse več investitorjev v prehrambno industrijo usmerja, sploh na področju zdrave prehrane, pa tudi prehranskih dodatkov. Poslovni angeli postajajo vse bolj skladom tveganega kapitala in bankam, pove Nina Dremelj, kar podkrepi, da pregledajo 300 do 500 idej letno, a postajajo slovenski startupi "leni", saj se dobro živi in so manj nagnjeni k inoviranju.
