(INTERVJU) Bernarda Javornik: Če ti ne greš v svet, ga prinesejo k tebi

Dobre prakse vlečejo, zato koroške kmete navdušujejo za dopolnilno dejavnost v turizmu. Ob naravnih danostih podeželja je nedvomno na tem področju še velik potencial, pa tudi koronavirus je turizem na kmetijah naredil še bolj mikaven. "Kmetija ni hotel" je skupni projekt območja LAS Mislinjske in Dravske doline, glavni partner pa je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijsko-gozdarski zavod Celje v sodelovanju z RRA Koroška in kmetijo Klančnik iz Podklanca pri Dravogradu ter ekološko kmetijo Lešnik iz Golavabuke pri Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Vreden je 21.000 evrov, a denar ni vse, bolj pomembne so izkušnje in volja, je poudarila Bernarda Javornik, kmetijska svetovalka za področje dopolnilnih dejavnosti iz dravograjske izpostave KGZS - Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, ki se s projektom intenzivno ukvarja.

Izvajate zanimiv projekt - Kmetija ni hotel. Zaradi pandemije ste ga odložili, nato pa ste se ga lotili z nič manjšo vnemo.

"Načrtovali smo ga eno zimo prej, a se nam je zaradi koronavirusa zamaknilo, tako da smo dejansko prvo povabilo kmetom dali šele v začetku junija. Začeli smo s teorijo usposabljanja za bodoče nosilce turizma na kmetijah, nato smo jeseni izvedli še prikaze primere dobrih praks na kmetijah, ki sta partnerici v projektu, v novembru, še pred najhujšo koronakrizo, pa tudi praktične delavnice kulinarike na gostinski šoli v Slovenj Gradcu. Pa to še ni konec."

Koliko kmetov je zagrabilo priložnost?

"Na začetku je sodelovalo 27 kmetij, pridejo, ko pač zmorejo in jim delo dopušča, do konca pa je sodelovalo 17 kmetij. Na kmetijah so jim prikazali dobre prakse partnerskih kmetij Klančnik in Lešnik iz dopolnilnih dejavnosti, od predelave mesa in mleka, peke kruha, zanimivosti kmetij, pogledali so sobe, dodatne ponudbe, muzej, turistični vlakec, možnost spanja na kozolcu, kulturno dediščino, obnovljeno kapelico in kaščo, lipo ... Pri kulinariki gre za nove pristope. Predvsem pa je Bernarda Klančnik, dolgoletna učiteljica praktičnega pouka na gostinski šoli, poudarila, po čem smo lahko v koroški kulinariki drugačni od drugih delov Slovenije. To so stare jedi, povezane s sezonsko pridelavo zelenjave in sadja, kot recimo kvočevi nudli, to je zelo dobra sladica iz testa z nadevom iz zmletih suhih hrušk, in vse, kar je vezano na koline - mežerli, mavžlji, ali pa solate iz ajdove in prosene kaše."

Nekatere kmetije to že ponujajo, ampak srž tega je, da bi tudi novi na tem gradili drugačnost in identiteto namesto pic in burgerjev.

"Da, ampak pri pripravi hrane je treba uporabiti sodobne pristope - že pri organizaciji dela v kuhinji. Posodo in opremo, ki se uporablja za strežbo, vse smo vključili, sestavljali smo jedilnike in konkretno pripravljali skutne štruklje ali pa take s suhim sadjem ... Udeleženci so bili navdušeni."

Iz katere, Mislinjske ali Zgornje Dravske doline je bilo več interesa?

"Udeležence smo imeli od povsod, od Kaple na Kozjaku, Radelj, Remšnika, Dravograda do Mislinje oziroma Tolstega Vrha pri Mislinji. Projekt je namenjen tistim, ki želijo začeti. Podobne začetne tečaje za nosilce turizma smo izvajali že pred leti, takrat si moral za priglasitev imeti ustrezno usposobljenost. In tisti, ki je ni imel, je moral iti na 70-urni tečaj. Podobno smo delali zdaj. Povabili smo vse kmetije, ki so sicer dajale subvencijsko vlogo, 1900 vabil je šlo na celotnem območju LAS Mislinjske in Dravske doline."

Je turizem za nekatere kmete še vedno nujno zlo ali nebodigatreba? Kaj je potrebno, da preskoči iskrica, da bi to lahko bil ključ za razvoj, službo in hkrati za ohranitev podeželja?

"Marsikdaj se morajo zamenjati generacije. Koroška je posebnost. Ta poseljenost v obliki celkov je ljudi nekako zapirala v njihov krog, niso radi videli, da jim kdo šari po dvorišču, da jim bo vedno gledal pod prste ali da bo vse kote pretaknil, kar turisti danes na kmetiji tudi kdaj naredijo. Mladi danes vidijo v turizmu priložnost, tudi svoje delovno mesto. Nekdanji slogan Turizem smo ljudje še vedno velja. V prvi vrsti moraš imeti rad ljudi, da jih sprejmeš. Da v teh ljudeh, ki pridejo na kmetijo, vidiš tudi priložnost zase. Ljudje prinesejo svet k tebi domov, če ti ne greš v svet. Dobro se spominjam gospoda Koroša iz Jamnice, ki je bil eden prvih v kmečkem turizmu (današnji Ekohotel Koroš, op. a.); nekoč mi je dejal, da ima toliko prijateljev po Evropi, da skoraj ni mesta, kamor ne bi mogel poklicati koga, ki bi mu lahko pomagal, če bi kaj potreboval.

Ko premagam zadržek, vidim, da je gost na kmetiji moja priložnost, ker mi bo prinesel denar domov, da preko gosta prodam produkte s kmetije in mi ne bo treba prodajati kilograma bika za 3,20 evra, ampak ga bom na krožniku unovčila drugače, da bom lahko prodala svoje sadje, žganje, sokove - vse to je odločilno za začetek."

Koliko koroških kmetij skupaj že razmišlja tako?

"Na Koroškem je priglašenih 47 turističnih kmetij z izletniškim in stacionarnim turizmom."

Pa ni to malo?

"Hm ... lahko rečem, da je malo, ker povpraševanja je veliko več. Ko so bili turistični boni, je bilo noro. Kmetije so pokale po šivih. Nekateri so imeli že poln kufer vsega, ker na kmetiji moraš tudi pridelati stvari, da jih lahko potem prodaš, in se ne moreš ukvarjati samo z gosti. To, vidim, najbolje teče tam, kjer so večgeneracijske skupnosti, ker dediji in bice še malo otroke popazijo, skrbijo, da je juha na štedilniku vroča, da lahko drugi postorijo kaj drugega, sprejmejo kakega gosta. Če pa sta pri hiši sama dva starejša, je kriza."

Se mladi in starejši razlikujejo tudi v filozofiji?

"Opazila sem, da je pri mladih kmetih v porastu interes za negostinsko obliko turizma - oddajanje površin za piknike, glampingi, oddajanje apartmajev v svojem objektu ali prostora za kampiranje, kjer ne bi ponujali hrane, da niso tako vezani na gosta s pripravo hrane. Lani so tako odprli novi apartma Koprivnikar v Mislinji. Manj dela je, če si gost s seboj prinese hrano. Vendar je potem manjše povpraševanje pri turistih. Ti želijo hrano, vsaj zajtrk ali pa večerjo, saj vedo, da je na Koroškem dobra hrana. Če je kmetijam koronavirus šel na roko z boni, pa je bil problem, ker prej, do konca maja, ni bilo ničesar, saj je bil zaprto pol leta, nato pa je bil pravi naval."

Koliko je vseh turističnih kmetij v osmih občinah v Zgornji Dravski in Mislinjski dolini?

"Skupno jih je 24."

To pomeni, da na Koroškem Mežiška dolina s 23 še prednjači?

"Da, v Mežiški dolini ima turizem daljšo tradicijo. Vesela sem, da se tudi v preostalih dveh dolinah povečuje število turističnih kmetij. Imamo nekaj novih v nastajanju: na Gortini med cesto in Dravo, ob kolesarski poti, se pripravljata dva apartmaja, na Remšniku nastaja kmetija z nastanitvami, pa v Završah, stacionar se pripravlja v Razborju, pri Rdečniku, kjer imajo izletniško kmetijo, zdaj urejajo še sobe za nastanitev. Vredno je, če pogledamo še kak primer: kmetija Jeglijenk v Selovcu je ves čas zasedena, kmetija Ravnjak na Selah je znana daleč naokoli, tudi Plesniki, Klevži delajo dobro in še bi lahko naštevala."

S čim boste učne projekte nadaljevali?

"V načrtu imamo še tri motivacijske delavnice - zakaj in kako do turistične dejavnosti, predavanje s prikazi dobrih praks, da bi pomagali tistim, ki razmišljajo, ali bi začeli. Na kaj biti pozoren - na lokacijo, delovne zmožnosti, kaj pridelujemo, kaj imamo v okolici zanimivega, da zamotimo goste. Za že obstoječe kmetije s priglašeno turistično dejavnostjo pa spomladi pripravljamo ocenjevanje mesnih izdelkov, velik sklop je tudi izdelava promocijskih fotografij, pri tem si želimo živih fotografij, zato bomo tudi s tem počakali na pomlad."