Volkswagen prvič v svoji 87-letni zgodovini razmišlja o zaprtju tovarn v Nemčiji, kjer zaposluje približno 300.000 ljudi. Ta napoved je več kot le zapoznelo priznanje gospodarske realnosti. Je hud udarec za samopodobo države kot avtomobilskega središča in za gospodarstvo, ki je bilo na začetku tega stoletja največji svetovni izvoznik, ugotavljajo analitiki agencije Bloomberg. Kronologija propadanja koncerna VW po njihovih besedah odraža pomanjkljivosti nekdanjega nemškega modela za uspeh in postavlja pod vprašaj možnost, da bo Nemčija kot gospodarski motor še naprej vodila Evropo.

Zapiranju tovarn doma se Volkswagen ne bo mogel izogniti, napoveduje avtomobilski strokovnjak Ferdinand Dudenhöffer.  A prepričan je, da ne bo zaprl tovarn na Spodnjem Saškem, kjer ima sedež. Deželna vlada, ki ima v koncernu 20-odstotni lastniški delež, in sindikat IG Metall bosta po njegovi oceni poskrbela, da se okoli Wolfsburga ne bo nič pomembnega spremenilo. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA so tako še posebno ogrožene tovarne v Bremnu, Kasslu ali Zwickauu.

Deželna vlada že ukrepa

Dudenhöfferjeve napovedi, da bo deželna vlada skušala preprečiti zaprtje v deželi Spodnja Saška, so se že potrdile. Predsednik deželne vlade Stephan Weil in gospodarski minister Olaf Lies sta se že oglasila. Oba sta člana socialdemokratske stranke (SPD) kanclerja Olafa Scholza.

"Moj cilj je zagotoviti, da se obrati na Spodnjem Saškem ne le ohranijo, ampak tudi razvijajo," je zatrdil Lies. To želi doseči s trajnostnim zaposlovanjem tako pri Volkswagnu kot v dobaviteljski verigi. Doseči želi, da avtomobilska industrija ostane srce industrije na Spodnjem Saškem.

Weil prav tako meni, da je treba obrate v deželi ohraniti in podpreti, da bodo iz te krize izšli okrepljeni. Volkswagen ima na Spodnjem Saškem tovarne za proizvodnjo avtomobilov v Wolfsburgu, Hannovru, Emdnu in Osnabrücku ter tovarne sestavnih delov v Salzgitterju in Brunswicku. Skupaj je v teh tovarnah več kot 100.000 zaposlenih.

Sindikat IG Metall kot rešitev, da bi se izognili prisilnim odpuščanjem, ponuja uvedbo štiridnevnega delovnega tedna za vse zaposlene. "Ko gre ohranitev delovnih mest in lokacij, je treba uporabiti vse možnosti," je dejala predsednica sindikata Christiane Benner. Po besedah Thorstena Grögerja, vodja IG Metalla za Spodnjo Saško, želi sindikat čim prej začeti pogovore z vodstvom koncerna o rešitvah. "Potrebujemo jasnost za zaposlene, zato si ne želimo dolgotrajnega zavlačevanja," je dodal.

Bloomberg: VW lani prodal 22 odstotkov manj kot 2019

"Ko se zamaje velikan, se zamaje vse," je pomen Volkswagna za nemško gospodarstvo za dnevnik Bild opisal Carsten Brzeski, glavni ekonomist banke ING. Avtomobilska industrija je namreč še vedno najpomembnejši gospodarski sektor v Nemčiji. In Volkswagen je v tej panogi na prvem mestu. Za nemško gospodarstvo je pomembnejši kot celotna trgovina z Grčijo. Že več let velja, da velika nemška podjetja ustvarjajo dobiček predvsem v tujini. Zdaj to ne zadošča več za nadomestitev izgub, ki jih ustvarjajo doma. Zato je treba varčevati tudi tam - tudi z zapiranjem proizvodnih obratov, razlaga Brzeski. Po podatkih agencije Bloomberg je Volkswagen samo avtomobilov glavne blagovne znamke VW lani prodal za kar 22 odstotkov manj kot leta 2019.

En odstotek vseh zaposlenih v državi dela za VW

Po podatkih časopisa Welt je konec leta 2023 skoraj en odstotek vseh zaposlenih v Nemčiji delalo za Volkswagen. V mestih, kot so Wolfsburg, Emden, Osnabrück, Zwickau in Dresden, bi se raven plač drastično znižala, če bi zaposleni, ki delajo za ta koncern, izgubili delovna mesta. Ekonomist Justus Haucap razlaga, da so za krizo in dolgoročno upadanje proizvodnje avtomobilov v Nemčiji delno odgovorni politiki. "Če se bo industrija preselila drugam, bomo morda nekoč dosegli nacionalne podnebne cilje, vendar na račun naše sedanje blaginje. Fantazije kanclerja Scholza o zelenem gospodarskem čudežu samo kažejo, kako daleč je politika od realnosti," opozarja Haucap.

V Zwickauu, kjer je VW lani izdelal 247.000 popolnoma električnih avtomobilov in 12.000 karoserij za modele Lamborghini in Bentley, so uvedli ukrepe za zmanjševanje stroškov, že preden se je pojavila novica, da bi tovarno lahko zaprli. Na njeno poslovanje vpliva veliko počasnejše uvajanje električnih avtomobilov v regiji od načrtov, saj so predragi, spodbude za njihov nakup pa se zmanjšujejo. VW je še vedno zelo dobičkonosen, vendar ima za seboj težavno prehodno obdobje, saj je sprva vztrajal pri dizelskih motorjih, nato pa šel predaleč pri prehodu na električne avtomobile.