Petnajsto leto zapored smo danes zaznamovali svetovni dan spanja, tokrat je potekal pod sloganom Dober spanec, bister um, vse dobro. Svetovni dan spanja pod okriljem Svetovne zveze za spanje je namenjen ozaveščanju javnosti o pomembnosti spanja in njegovega vpliva na zdravje. Letos Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v izjavi za javnost opozarja tudi na poslabšanje kakovosti spanja med epidemijo.
Le tretjina spi dovolj dolgo
Zadnje raziskave NIJZ so pokazale, da glede na priporočila za odrasle, ki naj bi spali od sedem do devet ur na dan, dovolj dolgo spi le tretjina odraslih, in sicer 33 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk med 18. in 74. letom starosti. Tudi otroci in mladostniki spijo premalo, le nekaj več kot petina jih spi devet ur ali več na dan, s starostjo pa upada odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo po priporočilih. Poslabšala se je tudi kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo, in sicer pri 60 odstotkih anketirancev.
7
do 9 ur spanja na dan je priporočenih za odrasle
Med zadnjo razglašeno epidemijo je bila kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo slabša za 41 odstotkov študentov, nekaj več kot polovica pa jih je poročala o poslabšanju urejenosti ritmov budnosti in spanja. Študenti s slabšo kakovostjo spanja so doživljali tudi več stresne, depresivne in anksiozne simptomatike.
Del zdravega življenjskega sloga
Kot so zapisali, se je v zadnjih dveh letih prav tako močno povečala kronična nespečnost v splošni populaciji, tudi zaradi šolanja in dela od doma. Povečala se je tudi uporaba elektronskih naprav pred spanjem. NIJZ še opozarja, da je za kakovost spanja treba skrbeti tudi v času dela od doma, saj se z neurejenim ritmom spanja porušijo še drugi cirkadiani ritmi, kar lahko vodi v različne kronične bolezni.
Spanje je pomemben del zdravega življenjskega sloga, njegovo pomanjkanje lahko vodi do motenj v zbranosti, pozornosti in spominu, škodi posameznikovi produktivnosti in je povezano z večjo verjetnostjo za glavobol, možgansko kap, Alzheimerjevo bolezen in druge bolezni živčevja.
Neustrezen spanec slabo vpliva na možgane ne le neposredno, temveč tudi prek srčno-žilnega, hormonskega in imunskega sistema. Povezuje se tudi s slabšo kakovostjo življenja in povečanimi stroški zdravstvenega varstva, zato ga v svetu obravnavajo kot javnozdravstveni problem.
Dobro spanje med drugim izboljšuje našo odpornost in imunske odzive, okrepi vrsto možganskih funkcij, telesno pripravljenost in energijsko ravnovesje, izboljša duševno zdravje in čustveno razpoloženje ter presnovo telesa. Na spletni strani NIJZ so dostopna tudi priporočila za dober spanec, med drugim so za kakovost spanja pomembni trajanje, kontinuiteta in globina spanca.
