Vsebino omogočajo NLB Skladi
Sklepanje na osnovi preteklih donosov, čredni nagon, pristranska razpoložljivost in pretirana osredotočenost ali zanemarjanje določenih informacij so le nekatere napake, ki lahko vlagatelju prinesejo nižje donose. Čeprav smo ljudje, po definiciji ekonomske znanosti, ekonomska bitja in se v domala vsakem trenutku odločamo predvsem racionalno, z namenom, da bi na osnovi vseh razpoložljivih informacij in podatkov maksimirali svojo korist, pa se v praksi pogosto izkaže, da je to daleč od resnice.
Prepoznavanje omenjenega je prispevalo k razvoju v ekonomski znanosti, ki je v zadnjih desetletjih opazen zlasti na področju vedenjskih financ. Slednje opisujejo in skušajo pojasniti vedenje ljudi pri odločitvah o porabi lastnega denarja. Zanimiva veja na presečišču psihologije, sociologije in finančne teorije temelji na opazovanju ljudi in njihovem odločanju. Zanimivo je tudi, da je bilo s tega področja podeljenih največ Nobelovih nagrad za ekonomijo v zadnjih desetletjih.
Smo že pritegnili vašo pozornost? Morda ste se tudi sami zalotili, da v procesu sprejemanja povsem finančnih odločitev igra vse pomembnejšo vlogo psihološki moment. Na kaj vse pomislite, ko razmišljate o možnih donosih vašega privarčevanega denarja? In na kaj vse, ko pomislite na morebitne izgube? Kako bi jih pokrivali? Kako bi se z njimi soočili?
Področja, pri katerih so vedenjske finance prepoznale razlike v vedenju posameznika v primerjavi z vedenjem racionalnega oziroma ekonomskega posameznika (homo economicus), so:
- da smo zmotljivi,
- da imamo čustva,
- da želimo zmagati, tudi če se ne splača igrati,
- da sledimo črednemu nagonu,
- da naložb ne gledamo celostno, pač pa vsako zase in
- da iščemo preprosto, "za vse primerno" rešitev, namesto da bi se potrudili poiskati individualno rešitev, primerno za lastne potrebe (slednje stroka pripisuje predvsem lenobi).
Čeprav smo ljudje dokazano zmotljivi, zanimivo, sami sebe ocenjujemo precej bolje, ko bi to smeli. Če to velja, na primer, pri vožnji ali pri igrah na srečo, velja tudi za varčevanje oziroma plemenitenje prihrankov. Glede na podatek, da približno tri četrtine voznikov svoje vozne spretnosti ocenjuje kot nadpovprečne, se jih, glede na dejstva, vsaj tretjina moti. Hkrati pretirano prepričanje o svojih zmogljivostih vodi v preveč tvegano vožnjo - enako velja pri vlaganju.
Navkljub dejstvu, da je pričakovana donosnost pri igrah na srečo v Sloveniji -43 odstotkov (pred upoštevanimi davki), pa mnogi loterijo še zmeraj igrajo. Zakaj? Zaradi želje po zmagi. In ker igranje vsaj dopušča možnost sanjarjenja: “Če bi zadel na lotu, bi si privoščil ...”
Ko gre za vlaganje, izstopajo predvsem določeni vzorci – zato tudi Simon Logar, direktor Sektorja investicijskih skladov pri NLB Skladih, opozarja, da napake vlagateljev niso naključne, temveč so sistematične. Ozaveščanje vedenjskih financ se odraža v razlikovanju pri primerjavi s tradicionalno finančno teorijo, saj v sklopu vedenjskih financ opazujemo zlasti ljudi in posledično, na podlagi opažanj, skušamo vzpostaviti teorijo, ne pa da sprva vzpostavimo teorijo in nato pričakujemo, da se bodo ljudje obnašali v skladu z njo. Na podlagi ozaveščanja vedenjskih financ vam predstavljamo vpogled v sedem najpogostejših napak, ki jih storijo vlagatelji.
Pretirana samozavest
Kar štirje od petih moških so prepričani, da so boljši vozniki od povprečja. Prav tako večina staršev meni, da so njihovi otroci nadpovprečni, kar 80 odstotkov študentov pa pričakuje, da bodo letnik zaključili med polovico najboljših, čeprav bo, statistično gledano, najmanj 30 odstotkov študentov ob koncu letnika razočaranih.
Pretirana samozavest je pogosta tudi pri investiranju v vrednostne papirje in izvira iz iluzije znanja. To se še zlasti kaže pri odločitvah, ki zahtevajo subjektivno oceno. Takšna pretirana samozavest lahko vodi v prekomerno trgovanje z vrednostnimi papirji, kar pa pogosto poveča transakcijske stroške in zmanjša realizirano donosnost. Raziskave strokovnjakov kažejo, da v povprečju najslabše donosnosti dosegajo samski moški. Iz pretirane samozavesti izhaja tudi, da vlagatelji morebitne uspehe pripisujejo lastnemu znanju, medtem ko za neuspehe krivijo druge ali menijo, da imajo smolo.
Premajhna razpršenost premoženja
Omenjeni pojav izhaja iz pretirane samozavesti. Vlagatelji, ki pogosto prejmejo informacije iz domačega okolja (npr. domače gospodarstvo in podjetja), pridobijo zavajajoč občutek nadpovprečne informiranosti in poglobljenega poznavanja domačih kapitalskih trgov - to jim daje lažen občutek nadzora nad dogajanjem na teh kapitalskih trgih. Logična posledica je prekomerna izpostavljenost domačim vrednostnim papirjem, kar lahko vodi do pomanjkljive razpršenosti premoženja in s tem prevzemanja prevelikega tveganja.
Naivna razpršenost premoženja
Gre za obliko premajhne razpršenosti premoženja. Logar opozarja, da vlagatelji pogosto preprosto razdelijo 1/n svojega premoženja v n ponujenih investicijskih možnosti. Omeni znano raziskavo, v kateri so udeleženci morali razporediti premoženje med dva vzajemna sklada. Prvič so imeli na voljo sklad delnic in sklad obveznic, nato sklad delnic in mešani sklad (premoženje v mešanem skladu je bilo sestavljeno iz 50 odstotkov delniških naložb in 50 odstotkov obvezniških), v tretjem poizkusu pa so se odločali med obvezniškim in mešanim skladom. Udeleženci so v vseh treh primerih premoženje v dva vzajemna sklada naložili v razmerju ena proti ena, ne glede na dejansko sestavo premoženja v posameznem vzajemnem skladu.
Reprezentativnost
Ta vrsta napak pri vlaganju pomeni, da se sprejemajo neprimerni zaključki na podlagi predsodkov in preteklih dogodkov, ne pa na podlagi analiz informacij, podatkov in verjetnosti. Na primer, vlagatelji se mnogokrat odločajo za podsklad, ki je v preteklosti dosegal najvišji donos, pri čemer pa je dejstvo, da pretekla donosnost ni zanesljiv pokazatelj prihodnjih donosnosti.
Slovenski vlagatelji so med letoma 2006 in 2007 kupovali naložbe, ki niso bile v skladu z njihovim finančnim profilom, saj so na podlagi preteklih visokih donosnosti sklepali, da se bo pozitivni trend nadaljeval. Opisan je tipičen primer sklepanja na osnovi premajhnega vzorca in za neustrezno posploševanje, saj vzorec ni bil dovolj velik za učinkovito oceno verjetnosti.
Čredni nagon
Čredni nagon posameznike vodi k sledenju odločitvam drugih. Zanimiv vidik črednega nagona je, da posameznik želi z njim zmanjšati tveganje, da bi z naložbo dosegel slabšo donosnost od drugih. V praksi čredni nagon pogosto igra ključno vlogo pri nenadnih visokih rasteh posameznih delnic, zaradi njega pa se vlagatelji na trg pogosto vključijo prepozno – ko so se cene že izrazito dvignile.
Pristranska razpoložljivost
V človeški naravi je, da si bolj zapomnimo dogodke, ki so se zgodili v bližnji preteklosti ali so izstopali. Na tej osnovi lahko sklepamo, da bodo vlagatelji, ki so na kapitalskih trgih v preteklosti utrpeli velike padce, tem izkušnjam pripisali preveliko težo. To bo vplivalo na njihovo nadaljnje ravnanje.
Sidranje
V negotovih časih vlagatelji pogosto iščejo oporo v še tako nepomembnih podatkih, ki pa lahko, kljub svoji nepomembnosti, zavzamejo ključno vlogo pri podpori odločitvam. Čeprav lahko ta sidra dejansko nimajo pomembne vrednosti, lahko usodno vplivajo na odločitve v zvezi z investiranjem v vrednostne papirje. Posameznik se namreč pogosto preveč osredotoča na nove informacije ali pa jih, ker jim še ne zaupa, v preveliki meri zanemari. Tak pristop se v praksi pokaže kot odločanje na osnovi informacij, ki morda niti nimajo logične povezave z naložbeno odločitvijo.
Obžalovanje
Vlagatelji so pogosto nagnjeni k tako imenovani nerealizaciji izgub. Ne le zaradi žalosti ob izgubi, temveč tudi zaradi občutka obžalovanja in priznanja napake, vključno s sprejetjem odgovornosti za negativni izid, se izogibajo prodaji naložb, katerih vrednost je padla. Prodaja naložbe z izgubo se namreč razume kot posredno priznanje napake pri prvotnem nakupu.
Tudi če bi lahko z odprodajo naložbe z izgubo optimizirali davčne obveznosti, se vlagatelji pogosto odločijo za vztrajanje pri naložbi, hkrati pa upajo, da se bo njena vrednost povzpela in upravičila njihovo prvotno odločitev. Empirične študije kažejo, da strah pred obžalovanjem vodi v nižje donosnosti. V primeru, da je vlagateljeva odločitev vključevala nasvet finančnega svetovalca, lahko vlagatelj občuti manjše obžalovanje, saj bo del odgovornosti za negativni izid pripisal finančnemu svetovalcu.
Pomembno se je zavedati, da se tudi profesionalni upravitelji premoženja lahko ujamejo v vedenjske pasti. Odsotnost čustvene navezanosti na premoženje pri upravljanju lahko pomembno zmanjša možnost tovrstnih napak.
To je tržno sporočilo. Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, info@nlbskladi.si, upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in oglaševanja krovnega sklada NLB Skladi poleg družbe NLB Skladi izvaja po pooblastilu tudi Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve glejte Prospekt krovnega sklada NLB Skladi z vključenimi pravili upravljanja in dokumente s ključnimi informacijami za posamezne podsklade krovnega sklada NLB Skladi, ki so vlagateljem v slovenskem jeziku brezplačno dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Tivolski cesti 48 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih (poslovalnice NLB, d.d.) med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Popolne informacije o tveganjih so navedene v Prospektu krovnega sklada NLB Skladi z vključenimi pravili upravljanja in dokumentih s ključnimi informacijami za posamezne podsklade krovnega sklada NLB Skladi. Krovni sklad NLB Skladi je odprt tudi za male vlagatelje. Z vplačilom v krovni sklad NLB Skladi vlagatelj pridobi enote premoženja podsklada in ni neposredni imetnik izdajateljev vrednostnih papirjev, ki sestavljajo podsklad. Pri varčevanju v podskladih krovnega sklada NLB Skladi vlagatelj lahko plača vstopne in izstopne stroške ter upravljavsko provizijo. Navedeni vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazani donos. Podrobnejši cenik in primerjava stroškov podskladov krovnega sklada sta na voljo na spletni strani www.nlbskladi.si. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.
