(NASVET) Že veste, kam naložiti denar, da se izognete ležarinam?

Denar na računu izgublja moč

Marja Milič, finančna poznavalka, dolgoletna urednica finančnega medija in glavna navigatorka ekosistema Biznispace.com, tudi avtorica podcasta Money-How z Marjo

Trenutno smo priča številnim ekscesom na trgih in vse več ljudi vstopa v razne naložbe, ker je sosed, znanec, sodelavec, sorodnik ali kdo drug v zadnjih petih ali 10 letih ustvaril lepe donose na borzi in/ali kripto trgu, morda tudi z nepremičnino. In iz neke frustracije, ker sami nismo bili na pravem mestu ob pravem času, zdaj skušamo ujeti zamujeno in posledično sprejemamo impulzivne in napačne odločitve. Olje na ogenj dodatno prilivajo napovedi prihoda povišane inflacije, pa ležarine, ki bodo "požrle" vse naše prihranke. Ležarine so pravzaprav težava od 20 do 30 tisoč Slovencev, gre za neuradne podatke, ki imajo preko 100 tisočakov na banki. Čeprav je to trenutno težava dobrega odstotka prebivalstva, se pa z njim straši vse. Prva rešitev za tiste, ki imajo več sto tisočakov na bankah, je trenutno preprosta - denar se razprši med dve ali več bank ali pa med partnerjema ali se poišče banko, ki jih ne zaračunava.

Kaj pa inflacija? Dejstvo je, da denar na računu izgublja kupno moč. Ta problem je trenutno še toliko večji, ker se govori o povišani inflaciji, toda neznank je precej. Načeloma se pričakuje, da bo inflacija povišana neko prehodno obdobje, pa še to med tremi in petimi odstotki, ni pa pričakovati 10- ali 20-odstotne inflacije. Čeprav inflacija realno zmanjšuje vrednost našega denarja, je spet najpomembnejše vprašanje, kakšni so naši varčevalni cilji in v katerih naložbah varčujemo. Poleg tega pa je inflacija lahko tudi orodje za manipulacijo, ki ga predvsem spretno izrabljajo različni posredniki, ki tržijo različne naložbe, ki nas bodo "preverjeno obvarovale pred inflacijo in še ustvarile visoke donosnosti", pozablja pa se na tveganja.

Najprej, naša osebna inflacija je lahko bistveno nižja od povprečne, ki jo izračunava statistični urad, lahko pa je tudi bistveno višja. Konkretno - maja je bila moja osebna inflacija 1,3 odstotka, povprečna na ravni države pa 2,2 odstotka. V izračun inflacije pa tudi ni upoštevanih recimo cen nepremičnin, pač pa le stroški vezani na njeno uporabo (na primer najemnine in drugi stroški). Zato je za tiste, ki kupujejo stanovanje, bolj pomembna "nepremičninska inflacija". Cene nepremičnin pa letijo v nebo, po zadnjih podatkih Capital Genetics, ki redno pripravlja monitoring trga, kažejo, da so se rabljena stanovanja v Ljubljani v drugi polovici tega leta prodajala po povprečni ceni skoraj 3200 evrov za kvadratni meter, v Mariboru pa po skoraj 1500 evrov za kvadratni meter. Padajo torej novi rekordi. V zadnjih petih letih so se cene rabljenih stanovanj povišale za kar 60 odstotkov! Ta hip je trg nepremičnin pregret in se je potrebno zelo potruditi, da najdemo investicijsko privlačno nepremičnino. Rast cen pa poganja mešanica obupa postpandemičnih kupcev, ki več let iščejo stanovanja, in špekulacije, da se bodo cene še povečevale, niti ne tekoči donos od oddaje, saj pri teh cenah za nakup po davkih ne dosega niti poročane inflacije. Če kupujete danes, torej obstaja možnost, da bo vaša celotna donosnost na 10 let celo pod povprečjem trga, saj danes nadpovprečne donosnosti žanjejo, podobno kot na delniškem trgu, tisti, ki so kupovali med pet in deset let nazaj.

Od vseh teh vrtoglavih rekordov se je dobro vrniti k dolgočasnim osnovam in sprejeti dejstvo, da varnih in kratkoročno donosnostih naložb, ki bi rešile vse naše probleme, ni. Vprašajmo se, kaj sploh želimo z naložbo doseči, h kakšnemu cilju stremimo, koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti, koliko želimo investirati in predvsem, ali lahko denar zares pogrešamo za celotno obdobje investiranja.

Če denimo varčujemo dolgoročno, recimo 10 in več let, potem je rešitev sistematično, redno, mesečno vlaganje v globalno razpršene vzajemne sklade ali v sklade, ki kotirajo na borzi (ETF). Z globalnim skladi pokrijemo cel svet in tako investiramo v najboljša podjetja na svetu, ki bodo zagotovo uspešno prebrodila inflacijsko grožnjo, saj imajo njihovi izdelki in storitve cenovno moč. ETF so cenovno bolj ugodni od vzajemnih skladov. Kupujte pa jih preko nizkocenovnih brokerjev. Če imate večji znesek, recimo 10 tisočakov, denar postopoma plasirajte na trg - denimo, delite ga z 18 (leto in pol), kolikor je povprečna dolžina medvedjega trenda, in vsak mesec ta znesek vložite v sklade. Za investiranje v posamezne delnice, je potrebnega več znanja, zato začetnikom to odsvetujem. Odsvetujem tudi preveč razpršene portfelje z različnimi skladi, saj se nam hitro zgodi, da se nam naložbe podvajajo, z njimi pa imamo več tudi stroškov.

Kriptovalute niso primerne za tiste s slabim želodcem - dobesedno, ne glede na čas držanja. V zadnjih letih sem spoznala, kar nekaj ljudi, ki imajo zaradi neverjetnih nihanj na kriptotrgu fizične, torej zdravstvene težave z želodcem. Srečujem pa tudi vse več mladih, ki se selijo iz kriptosveta v domnevno bolj stabilen delniški svet, kjer so v ozadju podjetja s produkti, prihodki, dobički, načrti. Kdaj kupiti kriptovalute, pa nimam dobrega nasveta. Tu igra, poleg odločitev okrog zakonodaje in pravil monetarnih sistemov največjih držav, vloga psihologija množice (in pa mogoče Elon Musk). Pozorni bodite na številne kvazi strokovnjake, ki en dan prodajajo ponzi sheme, drug dan pa kriptovalute. Če je bil včasih prvi rek, da pretekle donosnosti niso garancija za prihodnost, pa se zdi, da je vsaj za te ljudi danes ravno to pravilo - raslo bo do milijona ali več … brez dvoma.

Sicer pa menim, da je vedno bil pravi čas in vedno bo pravi čas za investiranje. Dobre naložbene priložnosti vedno najdejo tisti, ki jih iščejo in vedo, kaj želijo z investiranjem doseči.

Vsako naložbo jemljite kot dolgoročno

Mag. Karmen Darvaš, direktorica FINANČNE HIŠE d.o.o.

Ker banke že nekaj časa zaračunavajo podjetjem ležarine, sedaj pa uvajajo ležarine tudi za fizične osebe, tako pravne osebe in fizične osebe danes iščejo alternative za naložbo svojih prihrankov.  

V trenutni situaciji naložbo v nepremičnine po tržni vrednosti odsvetujem, saj cene segajo že v nebo. Naložba spada med dolgoročne in je lahko dlje časa nelikvidna, če bi želeli nepremičnino kaj hitro ponovno unovčiti za to visoko tržno ceno. Priporočljivo je, če ima posameznik naložbene nepremičnine v naložbenem portfelju že od prej, da jih seveda obdrži. Da pa bi kupovali nove naložbene nepremičnine po današnjih cenah, osebno odsvetujem. Edina sprejemljiva opcija bi bil nakup preko dražbe po ugodni ceni ali nakup starega stanovanja v mestu, če bi jo dobili po ugodnejši ceni, jo nato obnovili in oddajali ali prodali po tržni vrednosti. Če govorimo o edini naložbi v portfelju, potem v tem primeru ne vidim nepremičnine kot edine dobre opcije za trenutno parkiranje denarja. Če pa si lahko privoščimo nakup naložbene nepremičnine in hkrati za isto vrednost še druge naložbe, je situacija drugačna.

Kriptovalute so preveč tvegana oblika, super so, če imate manjši delež razpršen tudi v kriptovalutah, zavedajoč se, da lahko vrednosti kriptovalut v trenutku strmoglavijo. Kriptovalute je potrebno še vedno videti in sprejeti kot neke vrste špekulacij. V tem primeru ne boli glava, če vlagatelj izgubi v nekem danem trenutku tudi več kot polovico sredstev. Kriptovalute je treba kupiti, ko vrednosti padajo, in ne ko že dlje časa vztrajno rastejo in rastejo. 

Naložba v delnice je priporočljiva na dolgi rok. Super je kupovati delnice, ki nam prinašajo tudi izplačilo dividend in jih držati dolgo v svojem portfelju. Če se delnice kupujejo in aktivno prodajajo, je potrebno imeti za to čas in znanje. Običajnemu varčevalcu predlagam nakup dobrih delnic v različnih sektorjih in da jih kot naložbo ohranja dlje časa  ter se ne obremenjuje s trenutnimi cenami, ki bodo nihale malo gor in dol. 

Sama nikoli nisem verjela v naložbe v plemenite kovine, kot so zlato, srebro, platina in podobno. Vlaganje v to vrsto naložb bi predlagala, ko cene  zares padejo in se potrpežljivo čaka (tudi nekaj let), dokler cene plemenitih kovin spet res ne zrastejo. A dvomim, da nepoučeni vlagatelj to zmore, saj ponavadi vsi kupujejo, ko cene rastejo in so že prepozni.

Vsekakor pa sama dajem prednost delniškim vzajemnim skladom, saj so veliko bolj razpršeni, poceni in posameznik ne potrebuje znanja in časa za spremljanje. Od skladov priporočam globalne, ki pokrivajo evropski in ameriški trg, tehnološko usmerjene, in farmacevtske. Denar je dostopen v roku petih dni, torej spada naložba v vzajemne sklade med likvidne. 

Če nekdo išče alternativo za bančne depozite, so najboljša rešitev naložba v mešane vzajemne sklade, saj je naložba likvidna v roku največ petih delovnih dni. Za tiste najbolj "ziheraške" varčevalce obstajajo obvezniški vzajemni skladi, ki so prav tako likvidni, naložba denarja pa je razpršena. 

Donosi skladov so v zadnjem letu v 12 mesecih tudi 40-in-več-odstotni. Torej se dolgoročno gledano inflacija pokrije in zelo dobro tudi zasluži. Realno na daljše obdobje je pričakovati, da znaša potencialni letni donos, med 7 in 8 odstotki, to je tudi zgodovinsko potrjeno.

Ker spadam med bolj "ziheraške" vlagatelje in sem prepričana, da so takšni tudi vsi varčevalci, ki hranijo denar na banki ter se danes spogledujejo z drugimi naložbami, predlagam in sem zagovornica vzajemnih skladov kot najboljše alternativne oblike v primerjavi z bančnimi depoziti. Kar je najbolj zanimivo, da tudi naložbeno tveganje na dolgi rok pada in se skorajda izniči. Torej, če nekdo vztraja v delniških vzajemnih skladih vsaj deset let, je verjetnost, da bo dosegel nič odstotkov ali manj donosa, zgolj 2,2 odstotka. Če pa se odločimo za mešane vzajemne sklade, je ta verjetnost še nižja.  Pri nakupu posameznih delnic je verjetnost za možnost izgube nekoliko višja, saj naložba ni tako razpršena kot v skladih. 

Vsekakor bi predlagala vsem, ki bodo denar premestili iz bank kam drugam, da vsako naložbo smatrajo kot dolgoročno, ker vse druga pomeni, da se špekulira, kar pa lahko prinese velike pluse, lahko pa tudi seveda velike izgube. V tem primeru to ne pomeni, da je z naložbami kaj narobe in je žalostno, če izgubimo vero v določen produkt. Če smo kupili drago in prodali poceni ter ustvarili veliko izgubo, to samo pomeni, da pač ne znamo z naložbami. Če bi vsak sprejel naložbene produkte kot dolgoročne, podobno kot nakup nepremičnine, ki je tudi ne kupimo za leto ali dve, bi bili vsi varčevalci oziroma vlagatelji zadovoljni z ustvarjenimi donosi.