Sanja Verovnik
Vsak kriza ima lahko pomemben vpliv na svetovne trge, zlasti na manjše, kot je slovenski, saj so ti v mnogočem odvisni od večjih gospodarskih sil, razmišlja Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Vojna v bližini pa ne vnaša negotovosti samo v gospodarstvo, temveč tudi na trg nepremičnin, opozarja Vasja Crnjakovič, direktor RE/MAX Nepremičnin Maribor in vodja agencije RE/MAX Nepremičnine Celje. "Energenti in surovine se dražijo, preti nam inflacija, dogajajo se premiki na področju kreditiranja," našteva Crnjakovič.
Kljub temu z gotovostjo ni mogoče napovedati, kakšna usoda čaka trg nepremičnin, pravi Udovič. Dejstvo pa je, da bomo posledice vojne tudi v Sloveniji čutili, še doda. "Ne le zaradi pomanjkanja surovin in vse dražjih materialov, temveč tudi zaradi krčenja ruskega gospodarstva kot posledice sankcij. Ne smemo namreč pozabiti, da so bili Rusi v minulih letih med pomembnejšimi kupci nepremičnin v Sloveniji," opozori Udovič.
V prvih dneh vojne se je povpraševanje prepolovilo
Rusi nepremičnin pri nas za zdaj ne prodajajo, zatrdi Branko Potočnik, direktor nepremičninske agencije Insa nepremičnine. Ravno nasprotno, kar nekaj rusko govorečih kupcev je v zadnjem času kupilo nepremičnino pri nas, razkrije Crnjakovič. Med kupci nepremičnin so v zadnjem mesecu tudi Ukrajinci, pravita Potočnik in Crnjakovič, prav tako se jih kar nekaj zanima za najem.
Vojno zaslužkarstvo
"Dogajanje v Ukrajini je v zadnjem mesecu samo še učvrstilo trende preteklega leta na gradbenem trgu: dvig cen, oteženo dobavo, nesigurnost ...," opozori Blaž Kosi, dipl. inž. grad., direktor K-ing, podjetja za inženirske in operativno izvedbene storitve, d.o.o. "Stvar se komplicira že v osnovnem elementu, to je ceni energentov. Če je proizvodnja dražja in je surovina postala težje dostopna, se to čuti tudi na trgu, bodisi skozi dvig cen končnih izdelkov, ali skozi absurdno dolge nabavne roke. Oboje lahko ima za posledico višjo ceno gradbenega projekta, pa tudi zamude pri gradnji. Tako Rusija kot Ukrajina sta kot izvoznici železa, jekla in rudnin močan igralec na svetovni in evropski gospodarski sceni," pravi Kosi in doda, da je s prvimi danes nemoralno trgovati, z drugimi pa ni mogoče, ker jih prvi oblegajo. Po njegovih besedah vzpostavitev alternativnih poti dobave ni preprosta ali hitra: "Zato si nekateri predelovalci prej omenjenih produktov kopičijo zaloge in špekulirajo na dodaten dvig cen, saj se zavedajo, da se stanje ne bo normaliziralo kar čez noč. Včasih so temu rekli vojno zaslužkarstvo. Tako, da bomo še vsaj naslednjih nekaj tednov bili priča dvigu cen materialov." Trenutno stanje nepremičninskega trga in potrebe prebivalstva za bližnjo prihodnost ne nakazujejo na ustavitev gradbenih projektov, še doda Kosi, "ampak če so nas zadnja tri leta karkoli naučila, je to, da lahko pričakujemo zgolj nepričakovano."
Se pa je, kot pove Mojca Žižek Mesarec, direktorica Galea nepremičnin, v prvih dneh vojne povpraševanje po nepremičninah med domačimi kupci prepolovilo. "Nekateri so se začeli spraševati, ali se, glede na razmere, sploh splača v kaj investirati ali je bolje denar hraniti pod vzglavnikom. V nekaj dneh je večina ugotovila, da vojna zaenkrat ne bo vplivala na stanje pri nas, in povpraševanje po nepremičninah se je spet povečalo," pove Mesarčeva.
Letos rast cen pod petimi odstotki
Mojca Žižek Mesarec kratkoročno kakšnih večjih pretresov na trgu nepremičnin ne pričakuje. Se pa, kot ocenjuje, cikel rasti cen zaključuje. "Cene ne drvijo več navzgor, ampak le še počasi lezejo," ugotavlja, pa tudi to, da bodo v šestih do dvanajstih mesecih dosegle vrh. Kljub temu bistvenega padca cen nepremičnin dobra poznavalka domačega nepremičninskega trga ne napoveduje, vsaj za prihodnji dve leti ne.
Da se cene na trgu nepremičnin umirjajo, potrdi tudi Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS. Po njegovih besedah bo letos rast cen nepremičnin pod petimi odstotki, kar je precejšen padec v primerjavi z lanskim letom, ko so se nepremičnine podražile za 15,7 odstotka. Dinamika cen bo po njegovem mnenju v naslednjih mesecih odvisna tudi od tega, kako hitro bodo države EU zniževale aktualno visoke javnofinančne primanjkljaje. "Zaradi vojne v Ukrajini se lahko zgodi, da bo Evropska komisija že maja odločila, da bo zaradi aktualnih razmer veljal odstop od fiskalnih pravil tudi v letu 2023," napoveduje Ivanc. Posledica tega bi lahko bili tudi dražji krediti, še opozori ekonomist.
Rešitev ne koristi vplivnim elitam
Dr. Anže Burger, ekonomist s Fakultete za družbene vede, pa meni, da bi lahko vojna imela posledice na trg nepremičnin v Sloveniji samo v primeru, če pride do recesije ter likvidnostnih težav gospodinjstev in bank, kar se je zgodilo po izbruhu velike recesije leta 2008, ko so cene nepremičnin padle za četrtino. "Od dna v letu 2014 so nepremičnine ponovno pridobile na ceni, in sicer so se nepremičnine podražile za kar 55 odstotkov, rabljene nepremičnine v Ljubljani pa celo za 65 odstotkov," poudari Burger.
Opozori še, da so obrestne mere rekordno nizke, posojilni pogoji ugodni, strah pred inflacijo pa ljudi spodbuja k nakupom nepremičnin, včasih celo za namene varčevanja in investicije. "Nepremičninski balon se zato napihuje," je nedvoumen Burger. "Z vidika ekonomskih in razvojnih posledic je to seveda izjemno škodljivo," je prepričan, saj bi morale biti investicije po njegovem mnenju usmerjene v nove podjetniške ideje in razvoj v obstoječih podjetjih, ne pa v zidove. "Razpoložljiv dohodek gospodinjstev bi moral biti namenjen potrošnji, investicijam in varčevanju, ne pa rentam v precenjenem nepremičninskem sektorju. Ljudje bi morali živeti od dela, ne pa od monopolnih rent od dajanja nepremičnin v najem," zatrjuje Burger.
Kot pravi, je rešitev preprosta, a ne koristi vplivnim elitam, kot so župani večjih mest, lastniki nepremičnin in zemljišč ter gradbenemu sektorju. "Cene nepremičnin bi se morale vsaj prepoloviti, to pa bi dosegli enostavno s sprostitvijo gradnje stanovanjskih nepremičnin v Ljubljani in drugih večjih mestih. V Ljubljani bi v nekaj letih morali zgraditi vsaj 50 tisoč novih stanovanj, da bi zadostili povpraševanju in preferencam ljudi, da živijo v urbanih središčih. Gradnja bi morala biti privatna, močno nasprotujem poseganju države na trg v obliki neprofitnih stanovanj. To je recept za nabiranje političnih točk z davkoplačevalskim denarjem, za korupcijo v vseh fazah postopka od zasnove do prodaje in za ustvarjanje novih getov in segregacije družbe."
Še vedno varna naložba
Ali bodo ljudje še naprej tako evforično kupovali stanovanja kot zadnje leto dni, je odvisno od trajanja vojne pa tudi od tega, kako strogi in dolgi bodo ukrepi proti Rusiji ter kako močan učinek bo vse to imelo na naše gospodarstvo, meni Branko Potočnik iz Inse nepremičnin. "Ne pozabimo, da se kapital v negotovih časih seli v varne naložbe: zlato, nepremičnine ...," še opomni Potočnik. "Jaz bi prihranke zagotovo investiral v nepremičnine," je nedvoumen Boris Lajh, direktor nepremičninske poslovalnice Century 21 Maribor City. "Situacija v svetu je po poročanju medijev sledeča: vrstijo se hekerski napadi, vodi se informacijska vojna. To lahko pripelje do napačnih podatkov o vrednostih vrednostnih papirjev in kriptovalut, izgube podatkov o stanju denarja in premoženja, ki se danes pretežno vodi v elektronski obliki. Zemlja, na njej hiška, stanovanje v bloku pa je tu. Obstaja. Vsaj en natisnjen papir in priče imamo, da je to naše."
Kriza najšibkejših se bo še dodatno poglobila
Da je skrajni čas, da država prevzame odgovornost za že prisotno stanovanjsko in bivanjsko krizo v Sloveniji, ki jo bodo trenutne okoliščine verjetno še zaostrile, in da preneha prelagati iskanje rešitve nanjo na posameznike, zlasti tiste iz ranljivih in marginaliziranih družbenih skupin, pa poudari sociologinja in ekonomistka Ana Podvršič. "Država s tem, ko načrtno prepušča stanovanjsko področje trgu, ne prispeva le k hudi socialni stiski velikega števila prebivalstva, ampak tudi implicitno odobrava ekološko vprašljive in škodljive posege v družbeni prostor. Zasebni vlagatelji in špekulanti z nepremičninami si namreč ne prizadevajo za družbeno in ekološko dobro, ampak za večanje dobičkov in privatnega premoženja," trdi Podvršičeva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
