Novi izobraževalni programi: Pomagajo si z denarjem iz načrta za okrevanje in odpornost

Hitrim spremembam na različnih ravneh našega vsakdana se mora prilagajati tudi izobraževalni sistem. Katere inovativne oblike izobraževanja izvajajo naše fakultete, koliko je študijski proces sodoben, interaktiven in kako se univerze odzivajo na trende z novimi študijskimi programi?

Izzivi družbe 21. stoletja

Na naši najstarejši univerzi v Ljubljani v zadnjih letih aktivno posodabljajo vsebine in didaktike poučevanja "za izzive družbe 21. stoletja". Multiple krize, ki smo jim priča v zadnjem desetletju, od javnih univerz namreč zahtevajo aktivno in odzivno držo in poglobljeno sodelovanje z okoljem. To pomeni predvsem večji poudarek na problemskem učenju in interdisciplinarnosti, izpostavljajo na Univerzi v Ljubljani.

Največ inovativnih pristopov trenutno prihaja iz prenove programov, ki ga izvajajo v projektu ULTRA v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. "Interdisciplinarna zasnova predmetov, posebej s področja zelenega in digitalnega prehoda, je bila pogoj, da so članice sploh lahko prijavile prenovo programov. Tako imamo danes v prenovi 29 strokovnih programov, ki jo vodijo interdisciplinarni konzorciji, vsak sestavljen iz najmanj treh članic z različnih ved. Nastaja bogata vsebinska prenova, ki jo bomo integrirali v prenovo pedagoških programov, s katero začenjamo to jesen," pojasnjujejo in dodajajo, da bo temu sledila prenova univerzitetnih programov.

Sledijo tudi vsem ključnim dokumentom Evropske komisije in UNESCa, ko gre za načrtovanje nove družbene vloge in poslanstva visokošolskega ekosistema. "V ta namen smo oblikovali matriko krovnih kompetenc, ki jih v našem akademskem okolju pridobijo študenti na vseh treh stopnjah študija. Matrika je zasnovana prečenju temeljnih kompetenc znanja, spretnosti in stališč z načeli kreativnosti, kritičnosti, kooperativnosti in komunikativnosti. S takšnim pristopom zagotavljamo, da so diplomanti naše univerze sposobni prožnega, odgovornega sodelovalnega in družbeno odzivnega vključevanja na trg dela ter v svoja okolja, kjer prispevajo k razvoju splošnega dobrega in vizij prihodnosti."

Kaj so mikrodokazila?

Posebno inovativno učno okolje, od katerega si obetajo dodano vrednost utečenim oblikam poučevanja, pa trenutno nastaja na področju usposabljanja s tako imenovanimi mikrodokazili. "Mikrodokazila bodo revolucionizirala akademska okolja predvsem na področju sodelovanja z okoljem. To so hitro odzivne oblike odzivanja na potrebe družbe, najsi gre za spopad z okoljskimi tveganji, vključujočo in strpno družbo ali prilagajanje na izzive prihodnosti s tako imenovanimi poklici prihodnosti."

Univerza v Ljubljani je k spodbujanju inovativnih oblik izobraževanja pristopila z ustanovitvijo podporne organizacijske enote v letu 2020, centrom za uporabo IKT v pedagoškem procesu. Z različnimi podpornimi aktivnostmi so spodbudili vpeljavo inovativnih učnih pristopov, metod in oblik učenja in poučevanja, podprtih z IKT, ki omogočajo večje vključevanje študentov v pedagoški proces ter spodbujajo razvoj višjih miselnih procesov, povezanih z razvojem potrebnih spretnosti in znanj za 21. stoletje na različnih študijskih področjih, se pohvalijo.

Študenti v okviru problemskega učenja naslavljajo praktične probleme in izzive ter preko uporabe znanja, kritičnega razmišljanja ter sodelovanja soustvarjajo različne rešitve. Vključeni so v projektno učno delo, velikokrat v sodelovanju z industrijo, kjer se soočajo z nalogami in iskanjem rešitev, kot bodo to počeli tudi kasneje na poklicni poti. Ob tem redni stik v predavalnicah kombinirajo oziroma dopolnjujejo z uporabo različne podporne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki jim omogoča fleksibilno delo in študij, neodvisno od časa in prostora, ter razvoj različnih digitalnih kompetenc. Z uporabo IKT imajo tudi pedagogi več možnosti predstavitve vsebine in s tem naslavljanja različnih učnih stilov pri študentih - tako je danes v spletnih učnih okoljih razvitih veliko podpornih izobraževalnih videoposnetkov, interaktivnih predstavitev in simulacij, ki z ustrezno uporabo omogočajo bolj poglobljeno razumevanje študijske vsebine.

Prožne oblike učenja in poučevanja

V skladu z definicijo Evropske komisije pojem prožne in inovativne oblike učenja in poučevanja pomeni učenje in poučevanje, ki je odzivno na potrebe študentov in jim omogoča izbiro načina, okolja in časa učenja, z namenom spodbujanja motivacije in vztrajnosti, razlagajo na Univerzi na Primorskem (UP). "Vključevanje prožnih oblik učenja in poučevanja v študijski proces spodbuja razvoj samoregulacijskih spretnosti študenta. Slednje razvijamo skozi spodbujanje načrtovanja učenja, diferenciacijo učnih vsebin in učnih strategij, rabo različnih učnih oblik (na primer raziskovalno in problemsko učenje, obrnjena učilnica, skupinsko in projektno delo, simuliranje in modeliranje, igrifikacija ...) v različnih učnih okoljih, ter z evalvacijo in refleksijo lastnega učenja s pomočjo metakognitivnih spretnosti," pravi dr. Tina Štemberger, prorektorica za študijske zadeve na primorski univerzi.

Spodbujanje in ciljno uvajanje prožnih in inovativnih oblik poučevanja na univerzi poteka skladno z njihovo srednjeročno razvojno strategijo in strategijo vključevanja prožnih oblik učenja in poučevanja v študijski proces. V strategijah so v okviru povečevanja kakovosti študijskih programov opredelili cilj "opravljanja pilotnih izvedb nekaterih (delov) študijskih programov z inovativnimi metodami poučevanja". K temu bodo pomembno prispevale tudi aktivnosti projekta GDI UP (Green Digital Inclusive/Zelena Digitalna Vključujoča UP), financiranega v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Inovativne metode poučevanja bodo implementirane pri prenovi visokošolskih strokovnih študijskih programov, vključenih v GDI UP, ter pri pilotni izvedbi magistrskega študijskega programa Podatkovna znanost. "V teku so aktivnosti evalvacije dosedanjih dobrih praks na univerzi in priprave na uvedbe novih vsebin. Te bo pripravljala usklajeno s smernicami, ki jih skupno določa Evropska univerza T4EU, izvedene ukrepe bomo lahko primerjali z devetimi drugimi evropskimi ustanovami ter zagotavljali mednarodno usklajeno delovanje," pravi sogovornica.

Medvrstniško preverjanje in ocenjevanje znanja

Fakultete Univerze v Mariboru (UM) izvajajo "na študenta osredinjene pristope in metode" v skladu z načrtovanimi učnimi izidi in specifikami skupin študentov. Najpogosteje izvajajo obrnjeno, problemsko, projektno, sodelovalno učenje, timsko delo ter alternativne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, kot so medvrstniško preverjanje in ocenjevanje znanja, portfelji, študije primera, kvizi in podobno, razlagajo. "Z omenjenimi pristopi in metodami fakultete razvijajo vključujoče, digitalno in zeleno izobraževalno okolje za vse študente, dvigujejo njihovo motivacijo za študij in jih opolnomočijo med drugim tudi s prenosljivimi kompetencami in kompetencami za trajnostni način življenja. Pilotni projekti, ki sledijo tem ciljem, potekajo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, s temi projekti pa želimo doseči kurikularno prenovo ter spremembe za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo."

Fakultete mariborske univerze v pilotnih projektih testirajo različne pedagoške pristope in metode. V prihajajočem študijskem letu so razpisali nove učne enote za opolnomočenje študentov s kompetencami za trajnostni razvoj in način življenja. S pilotnim projektom Izkustveni študij z več projektnega, problemsko usmerjenega in timskega dela pa bodo fakultete v izvajanje študijskih programov poskušale vključiti večji delež projektnega, problemsko usmerjenega in timskega dela. Vpeljava in testiranje inovativnih pedagoških pristopov in metod je stimulirana tudi v okviru aktivnosti razvojnega dela na Univerzi v Mariboru.

Podporo pri vpeljavi in izvedbi inovativnih pedagoških pristopov in metodah nudi Pedagoška mreža UM - skupnost pedagoškega kadra UM, ki je namenjena sodelovanju, medsebojni podpori in izmenjavi izkušenj o pedagoškem procesu. Podpora je na voljo tudi v obliki individualne podpore, skupinskih usposabljanj in didaktičnih gradiv, ki so objavljena na spletni strani didakt.um.si. V okviru projekta Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod je vzpostavljen tudi mehanizem multiplikatorstva za prenos primerov mednarodnih dobrih praks v akademsko skupnost. "K izvajanju kakovostnega pedagoškega procesa spodbujamo tudi z nedavno sprejetim pravilnikom o podelitvi nagrad za pedagoško odličnost. Pravilnik postavlja v ospredje pedagoški kader, ki ustvarja spodbudno, ustrezno zahtevno in zanimivo učno okolje ter podpira in usmerja učeče se pri študijskih izzivih." Tudi v Mariboru pa bodo, podobno kot na obeh drugih univerzah, v prihodnje izdajali mikrodokazila po zaključku krajših izobraževanj.