Koncept trajnosti zajema procese in prakse, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje, v enaki meri pa zajema tudi odgovoren gospodarski razvoj in širšo socialno pravičnost. Aktivno in pozitivno se odraža v podjetništvu, ki vedno bolj preudarno koristi naravne, človeške in tehnološke vire. Vprašanje, ali kot podjetje razmišljajati o vpeljavi trajnostih procesov, pravzaprav ni več stvar debate. Velja nasprotno. Reševanje izzivov, ki nastajajo pod vplivom podnebnih sprememb, pomembnost zmanjševanja onesnaženosti zraka, vode in tal, zmanjšano izkoriščanje delovne sile in povečevanje lokalne vključenosti ter družbene enakosti se je prelevilo ustvarjanje dodane vrednosti – tako lokalih kot globalnih podjetij.
Pripravili smo pregled navdihujočih podjetniških zgodb, katerih namen je širjenje znanja, izkušenj in dobrih praks. Zgodbe vas lahko tudi navdahnejo, da realizirate tisto idejo, ki v vas že dolgo tli, pa si zanjo nikoli niste vzeli časa. Poskusite. Velike spremembe se začnejo z majhnimi koraki – najprej z zavezo, potem pa z zavestim delovanjem.
Kako prispevati k pozitivnim trajnostnim spremembam?
Pandemija COVID-19 je povzročila splošno krizo, po drugi strani pa nam je prinesla tudi nekatere pozitivne premike. Ljudje smo bolj pozorni na dogajanje v okolju in se sprašujemo, kako s svojimi dejanji vplivamo nanj. Dober primer je lahko NLB Skupina, v kateri so se zavezali, da bodo ogljični odtis postopno zmanjševali z omejitvijo poslovanja, povezanega s premogom, in s financiranjem projektov, povezanih z nizkoogljičnim gospodarstvom. »Besede niso dovolj. Poleg zaveze h globalnim načelom Združenih narodov za odgovorno bančništvo, smo že leta 2020 lansirali tudi regijski projekt #OkvirPomoči, ki je še ena v seriji pobud, s katerimi krepimo našo zavezanost področju trajnostnega poslovanja na sistematičen, predan in stalen način ter s tem dokazujemo, da nam je zares mar za okolje, v katerem ustvarjamo,« razmišlja Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB .
Trajnostni strategiji v NLB Skupini sledijo z vsakodnevnimi dejanji (na primer postopen prehod na čim bolj brezpapirno bančništvo, ki je eden od ukrepov trajnostnega delovanja) in ponudbo. Lanskega oktobra so uvedli NLB Zeleni stanovanjski kredit s posebnimi ugodnostmi pri financiranju nakupa ali gradnji pasivne hiše, podpirajo pa tudi zelene naložbene priložnosti. Tudi projekt #OkvirPomoči se je izkazal za dobrodošlo pomoč lokalnim skupnostim. V prvem letu je NLB kar 274 podjetnikom, kmetom ter mikro in malim podjetjem ponudili lasten oglaševalski prostor, ki bi si ga sami v teh časih sicer težko privoščili. S tem so jim pomagali doseči potencialne stranke in pomembno prispevali h krepitvi domačih malih in mikro podjetij. Pri NLB se namreč zelo dobro zavedajo pomena tega ključnega temelja za slovensko gospodarstvo in konec koncev za vse državljane Slovenije ter regije, zato so se že ob prvih zametkih krize odločili priskočiti na pomoč. Letos so na razpis prejeli še več prijav kot lani – dokaz, da sta spodbuda ter pomoč dobro sprejeti.
Sodobno podjetje je družbeno odgovorno oz. trajnostno naravnano
Družbeno odgovorna podjetja si prizadevajo, da bi ustvarila zdravo in močno organizacijsko kulturo, ki je osnovana na skupnih vrednotah in želji po soustvarjanju. Vse dobre zgodbe pa se morajo nekje začeti. Kdo so ljudje, ki se odločijo raziskati svoje ideje in izpolnjevati svoje cilje skozi poslovno prakso? Podjetniki. Aktivni posamezniki, ki so lahko vzorniki, saj jim lokalne skupnosti velikokrat sledijo. Skupne so jim strast, volja in vztrajnost, da sooblikujejo družbo in okolje. Če bo zaveza družbeni odgovornosti in trajnosti postala življenjski stil – in bomo kot družba usmerili svojo energijo v navdih več ljudi – je mogoč ogromen napredek. V nadaljevanju zato preberite podjetniške zgodbe in najpomembnejše nauke letošnjih finalistov projekta #OkvirPomoči, ki prihajo iz različnih držav jugovzhodne Evrope.
1. »Delaj tisto, kar te veseli.« - Lorika Govori Shaban, Punë n`Dorë SHPK (Kosovo)
Lorika Govori Shaban je nekdanja bančnica z delovnimi izkušnjami v mednarodnih bankah, zdaj pa ustanoviteljica in izvršna direktorica podjetja Punë n`Dorë SHPK, ki je zavezano t. i. »počasni« modi. Punë n'Dorë je etično, trajnostno in ekološko zavedno podjetje, v katerem se ukvarjajo s krojenjem oblek. Oblačila, ki jih izdelujejo, so narejena iz zavrženega blaga in ponujajo alternativo hiperpotrošniškim modnim znamkam.
Lorika Govori Shaban je študij poslovnih ved zaključila v Londonu na fakulteti Richmond, American International in iz financ magistrirala na Univerzi v Walesu (London School of Business and Finance). Po zaključku študija se je zaposlila v banki, kljub temu pa je veliko razmisleka še vedno namenjala okolju: »Skrb za okolje mi je bila vedno zelo blizu. Po desetih letih dela v banki sem začela resno razmišljati o tem, kako želim nadaljevati. Verjamem, da moramo vsi delati to, kar nas veseli. Zato sem se sama posvetila vprašanju, kako se postaviti naproti največjemu onesnaževalcu na svetu – tekstilu. Odločila sem se, da je čas za akcijo in ustanovila sem podjetje, v katerem predelujemo stara oblačila. Mislim, da tako pomagam okolju in skupnosti, saj lahko ljudje prihranijo denar, ki bi ga sicer namenili novim oblačilom. Pri delu zelo uživam, saj mi pomaga vsa družina in verjamem, da bomo zaradi tega še naprej uspešni. Začeli smo namreč zelo dobro, zlasti z vidika medijske pokritosti. Potem pa je udaril COVID-19 in čez noč sem morala spremeniti strategijo nastopa. Razširila sem dejavnost in začela oblikovati oblačila za podjetja. NLB banka je veliko pomagala, saj sem se kot finalistka projekta #OkvirPomoči lahko na novo predstavila,« pravi Govori Shabanova.
2. »Da v poslu ni konca me uči, ne straši.« - Đorđe Stojović, Montenegrina čokolada (Črna gora)
Đorđe Stojović, pilot pri Montenegro Airlines AD in Air Astana iz Kazahstana, je tudi ustanovitelj podjetja, ki je lansiralo blagovno znamko Montenegrina čokolada. Navdih za razvoj lastnega podjetja je pravzaprav dobil na razgovoru za službo – ko je potoval v Kazahstan, je opazil, da imajo Kazahstanci »svojo« čokolado in pomislil je, da je tudi v Črni gori prostor za takšen način promocije države. »Začel sem iz strasti, saj sem se vedno navduševal nad podjetništvom. Še vedno sem zelo motiviran, rad imam nove izzive, rad se vsak dan nekaj novega naučim,« o podjetništvu razmišlja g. Stojović. »Pandemija je močno vplivala na moj posel, saj smo ostali brez sredstev za marketing, kar se sčasoma lahko zažre v razne pore podjetje. #OkvirPomoči se je pojavil ob pravem času, reakcije so bile navdušujoče. Najprej sploh nisem razumel, kaj vse smo kot finalisti pridobili. Potem pa so bili kar naenkrat 'billboardi' povsod in promocija se je kmalu začela obrestovati.«
3. »Kot podjetnik moraš biti hraber in pripravljen sprejeti tveganje. Vsaki evro porabljen na nepotrebem, vpliva na mojo plačo.« - Arsen Arsenović, Pirate Art (Srbija)
Arsen Arsenović je ustanovitelj inovativnega start up podjetja Pirate Art, ki se osredotoča na 3D-tiskanje edinstvenih estetskih prevlek za nožne proteze. Pred osmimi leti je namreč Arsen sam v prometni nesreči izgubil nogo. Po rehabilitaciji se je posvetil parakajakaštvu, vrhunec njegove športne kariere pa je bila osvojena zlata kolajna za Srbijo na svetovnem pokalu. Kmalu zatem je veslo zamenjal za 3D-tiskalnik in svetu predstavil Pirate Art. Želja po ustanovitvi podjetja je izhajala iz njega – Arsen ni bil zadovoljen s ponudbo razpoložljivih ortopedskih pripomočkov. Podjetje se je hitro razširilo in trenutno združuje 11 sodelavcev. Čeprav je pandemija začasno zmotila njihove načrte, nameravajo vstopiti na ameriški trg in v Republiko Južna Afrika. Arsen Arsenović svojo motivacijo opisuje kot zagon, ki temelji na prepričanju, da smo vsi različni, da pa se moramo osredotočiti na to, da smo najprej ljudje – ne glede na vero, spolno usmerjenost ali telesno pomanjkljivost in trajnostno graditi našo družbo naprej.
4. »Ko imas premium blagovno znamko, dobro pazi nanjo.« - Sandra Jelin Kadrić, Mama Manufaktura (Sarajevo)
»Zelo rada dobro jem,« na vprašanje, kaj jo je navdahnilo za ustanovitev svojega podjetja, odgovarja Sandra Jelin Kadrić. V podjetju Mama Manufaktura ponujajo zdrave, tradicionalne, ročno izdelane,
visoko kakovostne izdelke brez dodatkov, konzervansov, umetnih barvil ali industrijskih polnil. »Preden sem ustanovila svoje podjetje, sem bila zaposlena v državnem sektorju. Doma zagotovo niso bili navdušeni, da sem se odločila za spremembo. Skrbela jih je varnost,« o svoji odločitvi za lastno podjetje pravi Jelin Kadrićeva. »V podjetništvu se absolutno ne cedita med in mleko. Sredstev (še posebej za oglaševanje) je vedno premalo, v posel pa si vpet 24/7. #OkvirPomoči je rešil vsak enega izmed naštetih izzivov – našemu premium brandu je manjkalo to, da ga ljudje spoznajo. In kar naenkrat smo se naokrog vozili s svojim avtobusom – Mama Manufaktura avtobusom. Danes sem srečna, da se ukvarjam z nečim, kar imam rada. To me vleče naprej,« še dodaja.
5. »Naša zgodba je naša družina.« - Lazar Ristov, Vinarija Lazar (Severna Makedonija)
Vinarijo Lazar iz Negotina v Severni Makedoniji je pred 20 leti ustanovil Lazar Ristov. Na začetku so proizvajali 10-15.000 litrov vina na leto in ga prodajali lokalnim restavracijam. Leta 2003 pa je Lazar Ristov skupaj s partnerji ustanovil klet FONKO. To je bil (nov) začetek zgodbe o uspehu. Skozi leta so bila vina Vinarije Lazar redno prepoznana na prestižnih svetovnih tekmovanjih, premo sorazmerno z uspehom pa je rasla tudi letna proizvodnja vina – danes znaša več kot 60.000 steklenic na leto. »Začetki so bili strašno težki. Kdor se odloči, da bo delal vino se mora zavedati, da bo vlagal in vlagal. Na naši poti smo potrebovali dodatno financiranje, s katerim smo lahko razširili svoj portfelj storitev. Že takrat se je NLB izkazala kot dobra banka, ki nam je pripravljena stati ob strani,« o pomembnosti zaupanja med banko in podjetji pravi Lazar Ristov, ki dodaja: »Pandemija nas je kar potrla, pred tem smo imeli najboljša leta. Ampak treba je gledati naprej, še letos in naslednje leto se imamo namen širiti v Srbijo in Grčijo.«
6. »Vzponov in padcev smo bilo vajeni že pred ustanovitvijo podjetja; kar verjamem, da se lahko naučimo iz tega posla je, da se vedno učimo« - Maja Rajterič, Tobiar (Slovenia)
Tobiar je ergonomska vibracijska naprava (medicinski pripomoček), ki preprečuje in odpravlja kostno-mišična obolenja, ki so predvsem posledice dela z računalnikom. Naprava z možnostjo USB-polnjenja se prilega zapestju roke, vibracije pa dokazano s klinično študijo ugodno vplivajo na prekrvavitev, oksigenacijo, znižanje krvnega tlaka, izboljšanje gibljivosti v predelu zapestja in zmanjšanje stresa pri uporabnikih. Tobiar je primeren tako za preventivno kot kurativno uporabo, medtem, ko so konkurenčni izdelki namenjeni predvsem kurativni uporabi in onemogočajo gibanje roke uporabnika.
Ena ključnih prednosti Tobiarja je tudi v tem, da je ohišje leseno, izdelano iz naravnega materiala in izdelek kot tak je okolju prijazen. »Naša zgodba je družinska, vpleteni smo vsi; prioritete so
trenutno usmerjene v spletno poslovanje, izboljševanje uporabniške izkušnje in optimizacijo prodaje. Veliko je k dobrim prodajnim rezultatom pripomoglo tudi, da smo bili izbrani kot finalisti projekta
#OkvirPomoči, saj smo pred pandemijo COVID-19 velik del oglaševanja naslonili na dogodke 'v živo', kar pa je kar naenkrat čez noč izginilo,« komentira Maja Rajterič. »Projekt nam je dal tudi zagon za naprej in veselimo se prihodnjih zmag. Z novembrom namreč odpiramo nemški trg.« dodaja Rajteričeva.
7. »Ovire so, ovire bodo. S hrabjostjo in drznostjo pa lahko veliko dosežemo.« - Aleksandar Marić, The Master Craft Brewery (Bosna in Hercegovina)
Aleksandar Marić je zaposlen človek. Predsednik uprave EKO TOPLANE BANJA LUKA d.o.o. je tudi ustanovitelj pivovarne The Master Craft Brewery. »Ko sem zaključil fakulteto sem začel kariero v prodaji in marketingu. Po 15 letih delovnih izkušenj sem se odločil, da je čas za novo poglavje. Glavni razlog sta bila svoboda in ustvarjanje dodane vrednosti. Trenutno imamo na voljo 5 okusov, glavni fokus pa je ohranjanje kakovosti in standardizacija proizvodov, kar je v segmentu hrane in pijače zelo težko,« o svoji izkušnji s podjetništvom pravi Marić. »Nasvet za tiste, ki razmišljajo o podobni poti? Pri nas nič ni šlo tako, kot smo planirali. Vsak začetek je težek, a če imate jasen plan, plan B in C … Potem bo šlo,« še dodaja. Oglaševalske priložnost, ki je na voljo v okviru projekta #OkvirPomoči pa je Marić strokovno ocenil za pametno vložen denar, saj meni, da imajo majhni redko priložnost, da so aktivni s t. i. ATL (above the line) oglaševalskimi kampanjami. #OkvirPomoči je res edinstven projekt, ki s trajnostnim tonom podpira celotno regijo. Z njegovimi besedami: »Svaka čast!«