Podravsko gospodarstvo: Nakazuje se rahlo ohlajanje, a ne pri zaposlovanju

Predstavnike zavoda za zaposlovanje, mariborske območne obrtno-podjetniške zbornice, sindikata SKEI Podravje in pa večjih mariborskih oziroma podravskih podjetij smo povprašali, kaj si obetajo od letošnjega poslovnega leta. Kako bo to vplivalo na prihodke, dobiček in še posebej na število zaposlenih v regiji, sploh, ker sta se že lani v recesiji znašla tako nemški kot avstrijski trg, ki veljata za (naj)večja slovenska izvozna trga.

Upočasnjena rast zaposlovanja

Direktor Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Maribor, Bernard Memon, pove, da pri njih dvakrat letno (spomladi in jeseni) opravijo anketo med delodajalci glede zaposlovanja, in napovedi kažejo, da bo rast zaposlovanja v Sloveniji 2,0-odstotna, v Območni službi Maribor, ki združuje UE Maribor, Pesnica, Lenart, Ruše in Slovenska Bistrica, pa 1,7-odstotna. "Napovedi zaposlovanja, ki so bile v preteklosti tudi pri treh odstotkih, so se znižale, saj je v nekaterih gospodarskih panogah že čutiti ohlajanje. Na ravni države je za letos pričakovati 34 tisoč povpraševanj po delovnih mestih, od tega v OS Maribor okrog 4000. Na ravni Slovenije je registrirana brezposelnost 4,8-odstotna, v OS Maribor 5,8-odstotna - tako je razlika eno odstotno točko, še nedavno pa je bila kar 2,5 odstotne točke. V OS Maribor je 6530 brezposelnih ali desetino manj kot pred letom, brezposelnost pa je začela malenkost naraščati oktobra, ko so se v evidenco brezposelnih vpisovali iskalci prve zaposlitve, v decembru pa iz razloga izteka pogodb za določen čas (predvsem gradbeni delavci - kakor je to običajno v zimskem času). Napovedi zaposlovanja so kljub vsemu pozitivne in zmerne, saj se bo rast zaposlovanja upočasnila. Podobno velja za Maribor z okolico," pravi Memon.

Gospodarstvo za nižjo obdavčitev plač

Marko Gorjak, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Maribor, pa opaža, da kovinskopredelovalna industrija že čuti gospodarsko ohlajanje, a velikega odpuščanja zaposlenih ne pričakuje. "Gospodarstveniki iščemo vse možnosti, da bi leto 2024 končali s čim manjšimi šoki, je pa vprašanje, ali bodo vsa podjetja te pritiske vzdržala. Že pričakovano skorajšnje zvišanje minimalne plače bo za posledico imelo zvišanje drugih plač po celotni verigi, saj tudi ukrepa čakanja na delo (še) ne bo. Pozna se povečanje cen električne energije, pa ohlajanje gospodarstev Avstrije in Nemčije, ki sta že lani obe imeli negativno gospodarsko rast. Z izjemo Francije je večina glavnih slovenskih partneric preteklo leto končala z negativno gospodarsko rastjo, kar se bo poznalo tudi pri nas. Dlje časa je na udaru tudi avtomobilska industrija, kjer se v Nemčiji ukinjajo spodbude na električne avtomobile, v tem segmentu se povečuje konkurenca iz Kitajske. Obenem se evropske države, vključno s Slovenijo, soočajo z visoko inflacijo, po drugi strani ne popušča pritisk na pomanjkanje kadrov tudi zaradi demografskih trendov, ki se začasno rešujejo s tujimi delavci, kar počnejo praktično vse evropske države. Vse to vpliva na slovensko in podravsko gospodarstvo, tudi to, da se v Avstriji že ohlaja gradbeni sektor in se bo tako pritisk tudi na zaposlovanje v Sloveniji verjetno povečal. Od naše države bi pričakovali davčne razbremenitve, predvsem nižjo obdavčitev plač, a gremo v drugo smer. Čaka nas negotovo leto in pričakujem, da bo gospodarstvo iz tega krča prišlo z letom 2025, ko bodo krivulje spet usmerjene navzgor, obenem pa bo boj za kadre ostal," meni Gorjak.

Sindikati informacij o odpuščanjih nimajo

Dušan Legat, predsednik SKEI Podravje: "Število zaposlenih se po naših pričakovanjih vsaj v prvem četrtletju ne bo bistveno spremenilo. Podjetja še iščejo nove sodelavce, a v manjšem obsegu kot v preteklosti. Naročila so v večini podjetij še na enakem nivoju oziroma z manjšimi nihanji. Informacij o morebitnih odpuščanjih nimamo. Ali bo recesija ali konjunktura, je veliko odvisno, kako bo v Evropi. Vemo, da je Nemčija, naš veliki gospodarski partner, že nekaj časa na meji recesije, in to zelo vpliva na podjetja v Sloveniji. SKEI se vsako leto pogaja s predstavniki združenj delodajalcev o povišanju najnižjih osnovnih bruto plač po tarifni prilogi. V podjetjih pa se mora sindikat pogajati za povišanje vseh osnovnih bruto plač, kjer so podjetja, v katerih se vsako leto predstavniki zaposlenih in delodajalec dogovorijo o povišanju, in podjetja, kjer se je zelo težko kaj dogovoriti. Razumemo, da če podjetje posluje slabo, je težko povišati plače, so pa podjetja, kjer dobro poslujejo, a ni posluha. Čakamo, za kakšen odstotek se bo zvišala minimalna plača, potem pa se bodo začele aktivnosti po podjetjih. Povprečna mesečna plača pri pravnih osebah po dejavnostih za oktober lani je bila v Sloveniji 2.210,78 evra bruto oziroma 1.434,45 evra neto, v Podravju pa 2.050,73 evra bruto oziroma 1.341,97 evra neto."

V podjetjih Ledinek ostajajo optimistični

Kakšno je konkretno stanje po podravskih podjetjih? V podjetjih Ledinek Engineering in Lestro Ledinek je skupaj 445 zaposlenih. "Kljub temu da opažamo ohlajanje gospodarstva, predvsem v Evropi, imamo za letos podpisanih dovolj pogodb, da so naše kapacitete praktično polne. Glede pridobivanja poslov optimistično zremo tudi v leto 2025 in naprej. Tudi na našem področju je opazno višanje stroškov, ki vpliva na poslovanje. Iz tega razloga intenzivno vlagamo v posodobitev in optimizacijo proizvodnih procesov ter v nadaljnje inovacije in razvoj naših produktov. Le tako bomo zadržali oziroma povečali zdajšnji obseg poslovanja in ostali vodilno podjetje v branži na globalnem nivoju. Plače so pri nas v prvi vrsti odvisne od uspešnosti tako posameznika kot posameznega podjetja. Glede na dostopne podatke so naše povprečne plače zelo konkurenčne v primerjavi s trgom in tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da bo tako," pove Andrej Novak, direktor podjetja Ledinek Engineering in prokurist podjetja Lestro Ledinek.

Nove zaposlitve v Henklu in Perutnini

Iz mariborskega Henkla, kjer imajo 670 zaposlenih, pa sporočajo, da usklajujejo plače na letni ravni v skladu z ekonomskimi kazalniki in spremembami na področju zakonodaje, razvojem zaposlenih in spremembami zahtevnosti delovnih mest. Zato bodo v januarju, skupaj s sindikatom, določili uskladitev plač, na podlagi katere se bodo te od 1. januarja povečale vsem zaposlenim in napotenim delavcem. Letos dokončujejo tekoče investicije, pričakujejo rast poslovanja in planirajo dodatnih 40 zaposlitev. V Perutnini Ptuj pa letos načrtujejo celo med 150 in 170 novih zaposlitev. "Recesije ne pričakujemo, pričakujemo pa normalizacijo in stabilizacijo cen strateških surovin, a tudi zvišanje stroškov plač. Slednje bomo, enako kot zadnja leta, usklajevali po celotni tarifni lestvici glede na dvig minimalne plače, ki še ni znan, ocenjujemo pa, da bo okoli 7 odstotkov. V tem letu pričakujemo stabilno poslovanje ter dvig proizvodnje in prodaje," pravijo v Perutnini.

Višje plače v Pošti od februarja

Skupina Pošta Slovenije je v letu 2022 prihodke povečala za šest odstotkov na skoraj 491 milijonov evrov, ob čemer je ustvarila 9,7 milijona evrov čistega dobička, kar je skoraj polovica manj kot leto pred tem. Samo Pošta Slovenije je predlani ustvarila dobrih 271 milijonov evrov prihodkov, poslovno leto pa zaključila s štirimi milijoni evrov čistega dobička, kar je skoraj 60 odstotkov slabši rezultat kot v letu pred tem. Letos načrtujejo nadaljnjo rast, pri čemer nameravajo 57 odstotkov prihodkov ustvariti z logističnimi in paketnimi storitvami. Zaposlujejo 5612 ljudi, od tega 2661 na področju dostave pošiljk. Strategijo zaposlovanja bodo tudi letos prilagajali okoliščinam in razmeram na trgu, o usklajevanju plač pa so zapisali: "Povišanje plač in njihovo usklajevanje z inflacijo je določeno v podjetniški kolektivni pogodbi, ki je v veljavi do konca leta 2025. Uskladitev osnovnih plač za leto 2024 je v skladu s kolektivno pogodbo Pošte Slovenije predvideno v začetku leta, in sicer izplačilo v mesecu februarju pri plači za mesec januar 2024. Uskladitve osnovnih plač v povezavi z letno inflacijo pa bomo izvedli v marcu."

V DEM in Elektro Maribor bodo še zaposlovali

Aleksander Brunčko, pomočnik direktorja za ekonomske zadeve, je ocenil, da so v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) lani dosegli 76 milijonov evrov prihodkov, kar je osem milijonov evrov več kot predlani. "Kaže, da bomo leto zaključili z okoli 15 milijoni evrov čistega dobička, kar je 1,2 milijona evrov več kot leto poprej. Z okoli 260 zaposlenimi smo realizirali za 30 milijonov evrov investicij," je še dejal Brunčko. Letos načrtujejo prihodke v podobni višini, kot so bili lani. Načrtujejo največji investicijski cikel doslej, saj bodo med letoma 2025 in 2028 začeli celovito prenovo HE Markovci. Z investicijo, vredno okoli 150 milijonov evrov, bodo proizvodno moč s 116 megavatov povišali na 130. Glede na to, da so zavezanci za kolektivno pogodbo elektrogospodarstva Slovenije, usklajevanja plač zaposlenih potekajo na nivoju panoge energetike. Konec decembra lani so zaposlovali 262 ljudi, letos pa načrtujejo dodatno povečanje števila zaposlenih, predvsem deficitarnih poklicev v energetiki.

Tudi v Elektru Maribor, kjer je konec leta delalo 767 zaposlenih, nameravajo letos povečati število zaposlenih za 33, tako da bi do konca leta 2024 zaposlovali 800 sodelavcev. Povečanje števila zaposlenih narekuje načrtovano povečanje investicijskih vlaganj. Teh bo v treh letih po besedah predsednice uprave Tatjane Vogrinec Burgar za okoli 130 milijonov evrov. "Investirali bomo predvsem v bolj robustno in močno omrežje, torej v transformatorske postaje, izolirane nadzemne vode, podzemne kablovode oziroma v vse, kar bo omogočilo, da se na naše električno omrežje priključijo manjše in večje proizvodne naprave, predvsem sončne elektrarne." Ob tem bodo z ustreznim načrtovanjem, predvidevanjem in prilagajanjem ter hitrim odzivanjem na dogajanje v poslovnem okolju obvladovali tveganja, tudi tista, povezana z napovedano recesijo. Lani julija so glede na inflacijska gibanja zvišali plače zaposlenim za 4,2 odstotka. Usklajevanje plač v letu 2024 pa bo potekalo glede na kolektivno usklajevanje na ravni panožne kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije.