Oglasno sporočilo
Nadpovprečno visoka inflacija v Sloveniji in tudi v Evropi ima vpliv na trgovsko dejavnost, ki je na prihodkovni strani v lanskem letu zabeležila nekoliko nižje številke od leta prej, so pa tudi v trgovski dejavnosti segmenti, ki so vendarle zabeležili rast. Takšna panoga je na primer avtomobilska, vendar je pri tem potrebno biti pozoren, saj se stanje v avtomobilski dejavnosti in z njo povezanimi dejavnostmi v letošnjem letu poslabšuje.
Iz podatkov Eurostata o indeksih prihodka v trgovini je razvidno, da so se nominalni prihodki v trgovini v letu 2023 minimalno povečali glede na leto 2022 tako v Sloveniji, kjer je bila rast 0,1-odstotna, kot v povprečju EU, kjer je bila rast 0,3-odstotna. Precejšnjo rast prihodkov v letu 2023 je zabeležila trgovina z motornimi vozili. Velja pa izpostaviti, da je prav trgovina z motornimi vozili po pandemiji koronavirusa in krizi, ki jo je ta povzročila, okrevala počasneje kot preostanek trgovine in so prihodki šele v letu 2023 dosegli ravni iz leta 2019. V trgovini na debelo so na ravni EU v letu 2023 zabeležili padec prihodkov v višini 4,3 odstotka, v Sloveniji pa v višini 4,6 odstotka, medtem ko so v trgovini na drobno v Sloveniji prihodki zrasli za 0,5 odstotka, kar je precej pod rastjo v EU, kjer so se prihodki povišali za 4,2 odstotka.
Graf 1: Stopnja rasti nominalnih prihodkov v trgovini v letu 2023 glede na 2022 (izločen vpliv koledarja)
Zaradi inflacije je bolje spremljati realne podatke, saj podatki na ta način prikazujejo »boljšo, pravo« sliko
Ker je bila inflacija v letih 2022 in 2023 tako v Sloveniji kot v EU nadpovprečna, je za to obdobje bolj priporočljivo spremljati realne prihodke, kjer je vpliv inflacije izločen. Podatki o realnih prihodkih v letu 2023 so bili zaskrbljujoči; v Evropski uniji so prihodki v trgovini v letu 2023 glede na leto 2022 namreč upadli za 2,0 odstotka, v Sloveniji pa za 1,9 odstotka. Padec prihodkov ob upoštevanju inflacije je bil v tem času še višji v trgovini na debelo, v EU je znašal 4,4 odstotka, v Sloveniji pa 5,1 odstotka. Tudi v trgovini na drobno je bil lani prisoten padec prihodkov, v EU za 2,0 odstotka, v Sloveniji pa skoraj za 6,0 odstotkov.
Graf 2: Stopnja rasti realnih prihodkov v trgovini v letu 2023 glede na 2022 (izločen vpliv koledarja)
Kaj sporočajo podatki za leto 2024?
V prvi polovici leta 2024 tako evropska kot slovenska trgovina stagnira. V Sloveniji so sicer realni prihodki v trgovini G zrasli za 1,2 odstotka, a iz grafa, št. 3 lahko vidimo, da je ta rast predvsem posledica rasti v trgovini z motornimi vozili, in sicer za 7,5 odstotka. V trgovini na debelo so prihodki v Sloveniji v prvi polovici leta 2024 ostali na enaki ravni kot v prvi polovici leta 2023, v trgovini na drobno pa so prihodki realno padli za 1,2 odstotka. V EU so prihodki v enakem obdobju v trgovini padli za 0,3 odstotka, predvsem zaradi padca prihodkov v trgovini na debelo za 0,9 odstotka. Trgovina z motornimi vozili je na evropski ravni imela blago 1,3 odstotno rast prihodkov, trgovina na drobno pa zgolj 0,3 odstotno rast.
Graf 3: Stopnja rasti realnih prihodkov v trgovini v prvi polovici leta 2024 glede na prvo polovico leta 2023 (izločen vpliv koledarja)
Slovenija izgublja na konkurenčnosti
Slovenija je na Svetovni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD v letu 2024 uvrščena na 46. mesto, kar v primerjavi z letom 2023 pomeni za štiri mesta slabšo uvrstitev, v primerjavi z letom 2020 pa za kar 11 mest nižjo uvrstitev. Slovenija je uvrščena pred Hrvaško in Slovaško, a zaostaja za na primer Češko, Avstrijo, Italijo, Estonijo, Nemčijo, Francijo.
Graf 4: Padanje Slovenije na Svetovni lestvici konkurenčnosti
Na Trgovinski zbornici Slovenije že dalj časa opozarjamo, da konkurenčnost poslovanja podjetij močno poslabšujejo pogosto spreminjajoči in novi pogoji poslovanja, ki izhajajo predvsem iz prepogostega spreminjanja zakonodaje, ob tem pa v Sloveniji pri prenosu zakonodaje EU v slovenski pravni red sprejemamo še mnogo ostrejše zahteve, ki jih kasneje v praksi pravzaprav ne znamo niti izvajati, saj so pojasnila pristojnih glede izvedbe mnogokrat zelo nejasna – nedorečena.
Nizanje zakonodajnih novosti vodi v prenormiranost gospodarstva
Ključen problem, s katerim se sooča gospodarstvo, je nepredvidljivo poslovno okolje, ki temelji na zakonodajnih rešitvah, ki niso sistematične, celovite, jasne, pogosto so tudi neusklajene in v praksi neizvedljive, opozarja predsednica TZS mag. Mariča Lah. Kot tipični primer predsednica TZS navaja spremembo zakonodaje o evidenci delovnega časa, kjer je zakonodajalec spremenil zakon zaradi nekaj kršitev v praksi in izhajal iz predpostavke, da so vsa podjetja kršitelji, ni pa preveril učinkovitosti nadzornih organov, njihovih pooblastil in višino predpisanih sankcij v obstoječi zakonodaji.
Številni in pogosti parcialni posegi v zakonodajo so postali stalna praksa ne samo na delovnopravnem področju, pač pa tudi na davčnem, energetskem, itd. kar vodi v prenormiranost in nejasnost zakonodaje, ustvarja dodatne administrativne in stroškovne obremenitve in slabi konkurenčnost podjetij.
Kot dober primer dodatnih obremenitev gospodarstva predstavlja nov davčni sveženj. “Namesto da bi predvidene davčne spremembe za gospodarstvo in za zaposlene prinesle tako dolgo pričakovano sistemsko razbremenitev stroškov dela in posledično višje plače za zaposlene ter konkurenčne pogoje za podjetja, pa gredo predvidene spremembe v nekaterih primerih celo v nasprotno smer – več stroškov in več administrativnih obremenitev za podjetja, kar slabi gospodarstvo. Drži pa, da je bil minuli petek (20.9.2024) med socialnimi partnerji in Ministrstvom za finance glede olajšav za leto 2025 in lestvico za odmero dohodnine dosežen prvi pomemben korak, ki ga pozdravljamo. Ocenjujemo namreč, da je predlog, da se koeficient za uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine določi v višini 100 % rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za mesec junij tekočega leta v primerjavi z mesecem junijem prejšnjega leta, dober. Kljub temu pa menimo, da je skrajni čas, da se pričnejo uresničevati tudi vladne napovedi, da se še v letošnjem letu pripravi, v prvi četrtini leta 2025 pa sprejme, sistemska rešitev za stroškovne razbremenitev dela, saj na tem področju močno izgubljamo vsi, torej družba kot celota,” še pravi predsednica TZS.
