Prvi mož AmCham v Sloveniji: "Z 'dončići' se bomo uvrščali na svetovna prvenstva"

Blaž Brodnjak, predsednik AmCham Slovenija - Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji in predsednik uprave NLB, je v uvodu prvega letošnjega poslovnega zajtrka, ki ga je danes v Ljubljani organiziral AMCham Slovenija, povedal, da smo trenutno priča velikim negotovostim tako na področju surovin, energentov in talentov, kar vse vodi v cenovno nestanovitnost. Je pa po njegovem to priložnost, da se globalne nabavne verige iz azijsko-pacifiškega bazena preselijo v Srednjo Evropo in pa na Zahodni Balkan, samo da so dobave predvidljive in po normalnih cenah. Najbolj pomembno, tako Brodnjak, pa je zagotoviti davčne spodbude za pridobivanje mednarodnih talentov, ob tem pa še pokojninsko in zdravstveno reformo, predvsem pa zagotoviti povezovanje in ne izključevanje na političnem področju. "Na ključne položaje moramo postaviti 'luke dončiće', če se želimo uvrstiti na svetovno prvenstvo," meni Brodnjak.

Slovenski zunanji minister Anže Logar je v letu in pol svojega mandata obiskal 60 prestolnic, saj smo imeli veliko zaostankov v odnosih s tujimi partnerji, je menil in dodal, da je naša edina priložnost kot majhne države ta, da smo na področju diplomacije neke vrste mediator, hkrati pa je lahko naša majhna diplomacija bolj okretna. Po Logarjevih besedah smo veliko stvari premaknili na boljše tudi v odnosih z ZDA, saj smo bili tam diplomatsko šibki. Zanj je pomembno, da smo se uspeli septembra lani kot aktivna članica priključiti združenju sredozemskih držav MED7, saj s tem krepimo svoj položaj v EU, hkrati smo blizu razpravam o migrantskem valu v Evropo. Pri gospodarski diplomaciji, tako minister Logar, pa je bila v zadnjem obdobju največja težava ta, da so bili v času pandemije bolj ali manj onemogočeni obiski gospodarskih delegacij v za nas ključne države. "Gospodarska diplomacija je specifika in v bistvu odvisna od samega trga, dejavnosti in pa dejanskih potreb gospodarstva. Pomembno pa je, da vsi akterji v državi sodelujemo, saj smo lahko potem bolj uspešni, ne pa, da domače spore prenašamo na EU parket," ugotavlja Logar.

EU rabi sistem, ki bo odporen na krize

Govorci so menili, da je pandemija koronavirusa pokazala ranljivost EU, tudi na področju višjih cen energentov. To je privedlo do tega, da mora EU zgraditi bolj odporen sistem za primere različnih kriz. Živeli smo namreč v utvari, da naš sistem v EU funkcionira optimalno, in moraš imeti zgolj čim manjše zaloge, danes pa je v prednosti tisti, ki ima določeno stvar na zalogi. EU se od politike najcenejšega usmerja k trajnostni proizvodnji, obenem pa, tako je ugotavljal tudi slovenski zunanji minister, je EU ob predsedovanju Slovenije dokončno ugotovila, da je njen varnostni in ekonomski interes, da tudi šest držav Zahodnega Balkana priključi k sebi, ob pogoju, da tudi te države izvedejo reformne procese. Glede odnosov Slovenije s Hrvaško pa je Logar priporočal branje hrvaških medijev, pri diplomatskem zapletu s Tajvanom in Kitajsko pa, da je Kitajska še vedno naša pomembna partnerica, četudi iz nje uvozimo približno petkrat več, kakor tja izvozimo. Ministra Logarja skrbi tudi varnostno tveganje, ko se kopiči rusko orožje v bližini meja EU, in ob tem doda, da smo v EU po letu 2004 in širitvi unije na varnostnem področju nekoliko zaspali. Ob zgodovinsko najvišji zaposlenosti v Sloveniji pa Logar pričakuje, da bo gospodarstvo pomagalo vladi tudi pri sprejemanju sprememb dohodninske zakonodaje in razvojne oziroma socialne kapice, ki omejuje obdavčenje (naj)višjih plač, da nam kadri ne bi uhajali v tujino.

Da je v zadnjem desetletju iz Slovenije odšlo kar 10 tisoč višje in visoko izobraženih mladih, je alarmanten podatek tudi za Tiborja Šimonko, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. Nove tehnologije so po mnenju Šimonke še bolj "nevarne", saj se lahko za druge države in druge panoge dela kar iz Slovenije. Ključno bo, da več ljudi izobražujemo za naravoslovje in tehnične poklice. Šimonko skrbi rožljanje z orožjem na mejah EU, saj lahko to uniči optimistične napovedi, tudi kar se umirjanja rasti cen energentov tiče. Že lani so se slovenskim podjetjem stroški energentov povečali za 18 odstotkov, letos pa bi se jim naj za dodatnih 128 odstotkov, kar bo ob naraščajočih cenah surovin za mnoga slovenska podjetja pogubno, meni Šimonka. Po njegovem smo pomanjkanje surovin za zdaj v Sloveniji kar dobro "zvozili", saj je to bolj prizadelo države, kot je Nemčija, ki so na koncu dobavne verige. Se pa Tibor Šimonka zaveda, da nas čaka digitalizacija in prehod na zeleno gospodarstvo, obenem pa meni, da slovensko gospodarstvo neposredno ne bo deležno dovolj EU sredstev iz sklada za okrevanje prav za tozadevno transformacijo poslovanja. Po njegovem je še nevarnost, ker zadnji dve leti minimalna plača v Sloveniji raste precej bolj kot sama inflacija in kot dodana vrednost slovenskega gospodarstva, ob tem pa konkurenčnost velikega dela slovenskih podjetjih sloni ravno na nižjih plačah. Vseeno slovenskemu gospodarstvu za letos napoveduje dobro leto, saj je visoko povpraševanje po slovenskih izdelkih.

Da so globalna tveganja vedno večja in da to slabo vpliva na marže in zaslužke podjetij, pa je menila dr. Andreja Jaklič z ljubljanske fakultete za družbene vede. Po njenem lahko to slabo vpliva tudi na obseg inovacij. Pozabili smo, je menila, da so možna varnostna zaostrovanja in tudi pandemije, pa tudi zaupanje ljudi je lahko na preizkušnji. V Sloveniji je po njenem največje zaupanje v slovensko gospodarstvo in v naše zaposlovalce, bistveno manjše pa v druge institucije. "V naši državi je močno prisotno trajnostno razmišljanje, a pri tem ne smemo biti le opazovalci. Na območju držav Srednje in Vzhodne Evrope se zmanjšujejo domače proizvodne verige in pridobivajo praviloma bolj kompleksne mednarodne verige, kar bi dolgoročno lahko povzročilo rast produktivnosti tudi na tem območju. Moramo biti vztrajni in potem bo tudi v teh državah, vključno s Slovenijo, možno dvigovati plače zaposlenih," je optimistično zaključila Jakličeva.