Čeprav bi po zdravi kmečki logiki danes namesto nas morali več dela opraviti računalniki in roboti, delamo vedno več. Tudi v Evropi in Sloveniji. Mnogi za plačo, s katero je zelo težko preživeti, še več, pametni telefoni in računalniki pa so nam celo podaljšali povprečni delovni dan za 1,2 ure. V prostem času odgovarjamo na službena elektronska sporočila, s prenosnim računalnikom si delo tudi odnesemo domov. Oziroma delamo kar od doma, še posebno v teh covid časih, s tem se tudi vse bolj brišejo meje med službenim in zasebnim časom.
Kaj so ugotovili Švedi?
Razprava o tem, koliko časa nameniti službenim obveznostim, tako postaja spet aktualna. Težava, ki se ob tem pojavi, je, da bi za manjši obseg delovnih ur, ki so zakonsko predpisane v državi - pri nas 40 ur -, dobili tudi nižjo plačo. Še posebno v Sloveniji, kjer mnogi že zdaj komaj shajajo z nizkimi dohodki, kar bi utegnila biti resna ovira. Skrajševanje delovnega časa pa zahteva tudi drugačno organizacijo dela v podjetjih in drugačno razmišljanje tako delodajalcev kot zaposlenih.
Tudi o tem, da so zadovoljni delavci, ki laže usklajujejo svoje poklicno in družinsko življenje, ker imajo več prostega časa, bolj produktivni. To ugotavljajo Švedi tudi v praksi. O njihovem poskusnem skrajševanju osemurnega delovnika za dve uri so se leta 2016 razpisali vsi evropski časopisi, ko so mestne oblasti v Göteborgu začele preizkušati šesturni delovnik v praksi. Uvedli so ga za medicinske sestre v domu za ostarele Svartedalens. Levica v tamkajšnjem mestnem svetu je sicer priznala, da je šesturni delovnik dražji (plač zaposlenim namreč niso znižali), saj jih stane 850.000 evrov na leto, a prepričani so, da ni vse v denarju. Upoštevati je treba še kakovost življenja tako zaposlenih kot oskrbovancev. A Švedi za zdaj šesturnega delovnika niso uzakonili. Tudi Finci ne, čeprav so še številni tuji mediji lani razpisali, da je temu zelo naklonjena nova premierka Sanne Marin, ki prihaja iz vrst socialdemokratov. Sicer pa so krajšanju delovnika v EU najbolj naklonjene države, v katerih največ ljudi že zdaj dela krajši delovni čas. To so Nizozemska, Nemčija in Avstrija. Tudi plače v teh državah so višje in si ljudje preprosto lahko privoščijo tudi nižje plačilo za manj dela, tudi predčasno upokojitev.
Inšpektorji opažajo kršitve
Pri nas pa so prav kršitve delovnega časa najbolj pogoste, ugotavljajo inšpektorji za delo. Dolgi, neredni delovniki, zahteve po stalni dosegljivosti, vedno večja intenzivnost dela, želja po večji fleksibilnosti zaposlenih in nadurnem delu, vse to povečuje stres, zmanjšuje zadovoljstvo in produktivnost, s tem pa tudi uspešnost posameznika in podjetja kot celote. Še posebno pogoste so te kršitve pri delavcih s krajšim delovnim časom. Da je za slovenski trg dela značilna velika delovna intenzivnost, je pokazala tudi študija Eurofounda. Delo je treba opraviti v krajših rokih ali pa ga je preprosto preveč. Vse več delodajalcev ne le, da ne spoštuje pravice zaposlenih do počitka in prostega časa, ampak celo pričakuje, da jim bodo zaposleni na razpolago 24 ur na dan. In še ena značilnost Slovenije: opravimo ogromno nadur, tudi ob sobotah in nedeljah.
Pametni telefoni in računalniki so nam podaljšali povprečni delovni dan za 1,2 ure.
Krajšanju delovnika v EU so najbolj naklonjene države, v katerih največ ljudi ima že zdaj krajši delovni čas.
Za slovenski trg dela je značilna velika delovna intenzivnost, ogromno nadur in delo tudi ob sobotah in nedeljah.
V Hoferju že več kot 1000 zaposlenih od 1560 dela šest ur za plačilo osmih.
Lani so (po)polni delovni čas začeli uvajati v Hoferju
A vendarle, tudi pri nas je že kar nekaj podjetij uvedlo šesturni delovnik, zaposleni pa dobivajo plače za osem ur in tudi vse socialne prispevke. Lani septembra so šesturni delovnik (30-urnega na teden) za polno plačilo uvedli v podjetju Hofer, projekt pa poimenovali (po)polni delovni čas. Trenutno je pri njih v (po)polni delovni čas vključenih več kot 65 odstotkov zaposlenih v logistiki in prodaji (od 1560 zaposlenih torej več kot 1000). Ostale sodelavke in sodelavci na omenjenih področjih so trenutno še zaposleni za skrajšani delovni čas, ker se za (po)polni delovni čas še niso odločili ali pa še ne izpolnjujejo pogoja - dveh aktivnih let zaposlitve v podjetju.
"Poudariti je treba tudi, da zaposleni v prodaji za tako imenovani (po)polni delovni čas za delo 30 ur na teden v najvišjem plačilnem razredu prejme mesečno plačilo 1284 evrov bruto, kar za 25,4 odstotka presega slovensko minimalno plačo za 40 ur na teden. Tako naši zaposleni za četrtino krajši delavnik prejmejo četrtino višje plačilo kot večina njihovih kolegov v trgovinski branži, ki delajo polni delovni čas," se pohvalijo v Hoferju.
Ob plači pa še polni regres v višini 1700 evrov, najvišje zakonsko določeno nadomestilo za prehrano (6,12 evra na dan), maksimalno neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo (0,18 evra na km), decembrsko izplačilo nagrade za poslovno uspešnost v znesku 240 evrov neto, dodatno pa Hofer zaposlenim vplačuje tudi v drugi steber pokojninskega zavarovanja. Kaj pa njihovi zaposleni v upravi?
"Za zdaj je naš fokus na področju prodaje in logistike, kjer je bila v preteklosti večina zaposlena za krajši delovni čas. O upravi bomo razmišljali v nadaljevanju, vsekakor trenutno nič ne govori proti uvedbi modela tudi v upravi," pojasnjujejo in dodajajo: "Krajša delovna obveznost omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kar pomembno vpliva na splošno boljše počutje vsakogar, tudi naših sodelavk in sodelavcev. Skladno s tem lahko vsekakor rečemo, da so naši zaposleni s tovrstno možnostjo zadovoljni, kar dokazuje tudi dejstvo, da je povprečni faktor zadovoljstva z zaposlitvijo pri nas 86-odstoten, kar je prav tako daleč nad povprečjem v panogi."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
